- Spremljajte naše vsebine prek inovativne ruske storitve Telegram! Vsi naši najnovejši in najbolj aktualni članki bodo prispeli naravnost na vaš pametni telefon!
Rusi so začeli množično prihajati v Sibirijo v drugi polovici 16. stoletja. Carske čete in kozaški odredi so najprej premagali Uralsko gorovje, nato pa pričeli počasi, a vztrajno prodirati na vzhod.
Na poti so ustanavljali majhne utrdbe, ki so se nato razrasle v velika mesta, kakršni sta danes Irkutsk in Jakutsk. Čeprav je od takrat minilo že štiristo let, so ti konci še danes zelo slabo osvojeni in redko poseljeni.
V času Ruskega imperija je Sibirija služila kot kraj za izgon političnih nasprotnikov oblasti, udeležencev vstaj in puntov, vsakovrstnih revolucionarjev in anarhistov. Vse do začetka šestdesetih let je to prakso izvajala tudi Sovjetska zveza.
Današnja Sibirija je zakladnica Rusije. Tukaj so pod zemljo skrite ogromne zaloge raznovrstnih naravnih bogastev, med drugim svinec, platina, šota, premog, zemeljski plin, srebro in seveda črno zlato – nafta.
1. Nikolaj Karazin. Sibirski kozaki na obisku v novih deželah, 1891
Javna domena
2. Apolinarij Vasnecov. Gost somrak, 1889
Javna domena
3. Vasilij Surikov. Osvajanje Sibirije Jermaka Timofejeviča, 1895
Ruski muzej
5. Klavdij Lebedev. Rusko raziskovanje novih dežel, 1904
Vologodska regionalna umetniška galerija
6. Konstantin Korovin. Tajga pri Bajkalu, 1900
Ruski muzej
7. Vasilij Vereščagin. Kamen Pisani na reki Čusovaja, 1877
Javna domena
8. Sergej Miloradovič. Avvakumovo potovanje po Sibiriji, 1898
Državni muzej zgodovine religije
9. Grigorij Čoros-Gurkin. Nomadsko taborišče v Altajskih gorah, 1920
Državni umetniški muzej Altajskega okraja
11. Nikolaj Sverčkov. Po Veliki sibirski poti (V izgnanstvo), 1883
Državni umetniški muzej Altajskega okraja
12. Nikolaj Čevalkov. Na Teleckem jezeru, 1926
Državni umetniški muzej Altajskega okraja
13. Andrej Martinov. Pogled na reko Selengo v Sibiriji, 1817
Tretjakovska galerija
14. Leopold Nemirovski. Bajkalsko jezero. Skala Mali zvonik v zalivu Peščenem. 1840-1850
Javna domena
15. Grigorij Čoros-Gurkin. Karakolsko jezero, 1916
Narodni muzej Republike Altaj A.V. Anohina
16. Grigorij Čoros-Gurkin. Jezero gorskih duhov (Deni-Der), 1910
Irkutski regionalni umetniški muzej. V.P. Sukačjova
17. Apolinarij Vasnecov. Sibirija, 1894
Ruski muzej
18. Vikentij Trofimov. Reka Irtiš, 1928
19. Grigorij Čoros-Gurkin. Kan Altaj, 1912
Državni umetniški muzej Altajskega okraja
20. Andrej Martinov. Pogled na samostan Nikolski na Bajkalskem jezeru, 1806
Javna domena
21. Leopold Nemirovski. Nočitev v gozdu vzdolž Ohotske ceste, 1856
Javna domena
23. Grigorij Čoros-Gurkin. Okolica Ulale, 1900
Omski regionalni muzej likovnih umetnosti M.A. Vrubelja
24. Vasilij Surikov. Stari Krasnojarsk, 1914
Javna domena
26. Dmitrij Karatanov. Pokrajina, 1930
Krasnojarski regionalni lokalni muzej
28. Mihail Ombiš-Kuznecov. Sibirski naftni delavci, 1980
V. German / Sputnik