Spoštovani bralci!
Naša spletna stran je na žalost blokirana na območju Slovenije, podobni grožnji so izpostavljene tudi naše strani na družbenih omrežjih. Če torej želite biti na tekočem z našo najnovejšo vsebino, preprosto naredite naslednje:
Če ste kdaj pomislili, da sta grad Castelvecchio v Veroni ali Sforzesco v Milanu zelo podobna moskovskemu Kremlju, se ne motite! Vsi so bili zgrajeni v 15. stoletju, in prav vsi so bili delo italijanskih arhitektov ene šole. Ruski knez Ivan Veliki je k obnovi Kremlja povabil italijanske arhitekte. Tako so Pietro Antonio Solari, Aloisio da Milano, Antonio Gislardi in Marco Ruffo zgradili nove opečne stolpe in obzidje Kremlja (vsi so bili v Rusiji znani pod istim priimkom "Frjazin", ki izhaja iz "Frank", takratnega vzdevka za tujce).
Eden najbolj znanih italijanskih arhitektov, ki so v 15. stoletju delali v Moskvi, je bil Aristotel Fioravanti. Pravzaprav je bil inženir in je v Moskvi ustanovil tovarno opeke ter tovarno orožja, v kateri so izdelovali topove. Vendar je najbolj znan kot arhitekt, ki je zgradil katedralo Marijinega vnebovzetja v moskovskem Kremlju.
To je bila prva zgradba v pravkar ustanovljenem Sankt Peterburgu. Ker je Peter Veliki nameraval zgraditi "zelo evropsko mesto", je k sodelovanju povabil tuje arhitekte. Trdnjava in katedrala sta bili zgrajeni po projektu Domenica Trezzinija, švicarskega arhitekta italijanskih korenin.
Do danes se je ohranilo le nekaj stavb francoskega arhitekta Jeana-Baptista Alexandra Le Blonda, ki velja za glavnega arhitekta Sankt Peterburga. Ko ga je v začetku 18. stoletja povabil Peter Veliki, pa je za mesto izdelal Splošni načrt in arhitekturni "Vodnik po slogu". Le Blond je zasnoval tudi projekt za rezidenco Peterhof, s katero je Peter nameraval preseči Versaille. In prav Le Blond je zgradil prvo Petrohofsko palačo, ki jo je nato obnovil Italijan Francesco Bartolomeo Rastrelli.
V 18. stoletju je že omenjeni Italijan Francesco Bartolomeo Rastrelli, verjetno najslavnejši peterburški arhitekt, zgradil več palač in katedral po vsem Ruskem imperiju. Eno najpomembnejših njegovih del je bila uradna rezidenca ruskih cesarjev, Zimska palača v središču Sankt Peterburga, v kateri se zdaj nahaja muzej Ermitaž.
Francesco Rastrelli je najbolj zaslovel z delom za cesarico Elizabeto in razvil prepoznaven slog, ki je zdaj znan kot "elizabetinski barok". Najbolj ikonična stavba, ki odraža ta slog, je Katarinina palača v Carskem Selu, poletna rezidenca carske družine.
Francoski arhitekt Auguste de Montferrand je zmagal na natečaju za glavnega arhitekta pri projektu, ki ga je leta 1818 začel cesar Aleksander I. Francoz je katedrali posvetil vse svoje življenje. Gradnja je trajala skoraj 40 let in se je izkazala za usodno za arhitekta, ki je umrl le šest tednov po dokončanju katedrale.
Primer klasične "paladijske" arhitekture je v začetku 19. stoletja zgradil Italijan Giacomo Quarenghi. Ta stavba je najbolj znana po tem, da se je v njej nahajal prvi ženski inštitut in nato glavni sedež boljševikov. Ne glede na to je zdaj Smolni sedež mestne uprave.
Rusija, Sankt Peterburg, inštitut Smolni, zgrajen 1806-1808, arhitekt Giacomo Quarenghi; sejna dvorana, 25.-26. oktobra (7.-8. novembra) 1917 II. je bil tukaj Vseruski kongres sovjetov; od leta 1996 je rezidenca gubernatorja Sankt Peterburga; zdaj je tudi državni zgodovinski muzej "Smolni".
Elizaveta Becker/Getty Images
Nedaleč od Carskega Sela in Sankt Peterburga se nahaja Pavlovsk, še ena razkošna rezidenca ruskih cesarjev, zgrajena konec 18. stoletja za prestolonaslednika in bodočega cesarja Pavla I. V neoklasicističnem slogu jo je zasnoval škotski arhitekt Charles Cameron. Ta arhitekt je znan tudi po tem, da je v Carskem Selu zgradil Cameronovo galerijo, poimenovano po njem (in na splošno preuredil Carsko Selo v klasicističnem slogu, saj Katarina Velika ni marala baročnega dekorativnega pretiravanja).
Ena najbolj nenavadnih palač v Rusiji je bila zgrajena v letih 1828-48 za kneza Mihaila Voroncova, generalnega guvernerja južnih provinc Ruskega imperija, vključno s Krimom. Voroncov je za gradnjo te palače v neogotskem slogu povabil angleškega arhitekta Edwarda Blorea, znanega tudi po tem, da je dokončal Buckinghamsko palačo v Londonu.
Ruski car Nikolaj II. je imel "palačo na kolesih". Kako pa je ta izgledala?
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.
