Zakaj v Rusiji huligane imenujejo "gopniki"?

Spoštovani bralci! 

Naši spletni strani zaradi trenutnih okoliščin grozi omejitev ali prepoved dostopa, podobni grožnji so izpostavljene tudi naše strani na družbenih omrežjih. Če torej želite biti na tekočem z našo najnovejšo vsebino, preprosto naredite naslednje:

• Naročite se na naš Telegram kanal
• Obiščite našo spletno stran in vklopite potisna obvestila, ko vas zaprosi za to: https://si.rbth.com
• Namestite storitev VPN na svoj računalnik in telefon, da boste imeli dostop do naše spletne strani tudi v primeru blokiranja

"Še preden se je pojavila visoka tehnologija sem že kar nekajkrat "plačeval" z mobilnim telefonom," se na spletu šalijo Rusi. Šalo lahko razumejo tisti, katerih mladost sega v devetdeseta in zgodnja leta 2000. Takrat so nasilneži ustrahovali poštene državljane in jim v temnih mestnih uličicah in dvoriščih pod grožnjo nasilja odvzeli takrat redke mobilne telefone in druge vredne stvari ali pa preprosto gotovino. V ruščini se ti napadi imenujejo "gop-stop".

Od kod izhajata besedi "gop" in "gopnik"?

V Razlagalnem slovarju živega velikega ruskega jezika, ki ga je sestavil ruski jezikoslov, leksikograf, narodopisec in zbiralec folklore Vladimir Dalj (tudi Dahl), гоп "gop" pomeni "skok, poskok ali udarec". Dalj je okoli leta 1850 sestavil tudi slovarček roparskega žargona "Posebni jezik peterburških goljufov, znan kot 'muzika' ali 'jezik bajk' (байка "bajka" je poučna ali humorna zgodba, ki včasih temelji na resničnih dogodkih, lahko ji rečejo tudi "urbana legenda" [op. prev.]). Pomen besede гопать "gopatj" v tem slovarju je "preživeti noč na ulici".

Ta pomen ni v nasprotju z bolj razširjeno različico izvora besed "gop" in "gopnik". V skladu s to različico gre za kratico ГОП: Государственное общество призора - GOP: "Gosudàrstvennoje òbščestvo prizòra" (Državno nadzorovalno društvo). To društvo je bilo ustanovljeno v Sankt Peterburgu. Konec 19. stoletja se je njegov sedež nahajal v eni od stavb nekdaj modnega hotela "Znamenskaja" (danes hotel "Oktjabrskaja") v samem središču mesta, nasproti železniške postaje "Moskovskij vokzal". To je bila sirotišnica, kamor so pošiljali revne otroke in mladoletne zločince.

Po revoluciji leta 1917 je bila stavba hotela nacionalizirana, vendar je ohranila svojo funkcijo in kratico. Spremenilo se je le ime: zdaj je to bil "Državni delavski dom". V dvajsetih letih 20. stoletja pa v njem niso živeli delavci, temveč otroci z ulice. Zaradi ruske državljanske vojne, epidemij in večletne hude lakote je bilo število otrok na ulici veliko. Prebivalci tega zavetišča so postali znani kot ГОПники "GOPniki". V proizvodnji niso sodelovali, ukvarjali pa so se z drobnimi tatvinami, huliganstvom in ropi ter skrbeli za slabo slavo četrti Ligovka, kjer se je nahajal njihov Dom.

Od trga pri kolodvoru do predmestja

Ligovka (tako se je v pogovornem jeziku imenovalo območje ob Ligovske ceste tik ob Obvodnem kanalu, kraj, kjer so se zbirali številni kriminalci [op. prev.]) je v tistem času veljala za najbolj nevarni in zlovešč del Leningrada. V kriminalističnih kronikah so Ligovko pogosto opisali kot prizorišče zločinov, ki so pretresli vso državo, bodisi skupinskih posilstev bodisi brutalnih pobojev policijskih oziroma "milicejskih" inšpektorjev.

Paulina Onušonok, prva ženska na čelu oddelka milice v ZSSR, pa je uspela izkoreniniti kriminal Ligovke. Reševala je tudi problem mladoletniškega prestopništva in otrok z ulice v mestu in na podeželju. Domnevajo, da so na njeno pobudo leta 1935 ustanovili posebne otroške sobe milice, kjer je potekalo vzgojno delo z mladoletnimi prestopniki.

Paulini Onušonok je uspelo obnoviti ugled Ligovke: sčasoma so se gopniki "preselili" iz mestnega središča na obrobje mesta, v tako imenovana "spalna naselja".

Na srečo danes gopnikov ne srečujemo več na ulicah, temveč le v šalah, književnosti in filmih.

Tukaj lahko preberite malo več o gopnikih.