Trije poganski prazniki, ki jih v Rusiji praznujejo še danes

• Obiščite našo spletno stran in vklopite potisna obvestila, ko vas zaprosi za to: https://si.rbth.com
• Namestite storitev VPN na svoj računalnik in telefon, da boste imeli dostop do naše spletne strani tudi v primeru blokiranja

Pravoslavna cerkev si je prizadevala izkoreniniti in nadomestiti poganske tradicije v Rusiji. Datume pomembnih poganskih praznovanj je prekrila s krščanskimi prazniki. Vendar so ljudje v nove datume vstavili že znane poganske pomene in nastala je nenavadna simbioza krščanskega reda in poganskih verovanj.

1. Svjatki

Aleksandr Kondratuk/Sputnik

Svjatki ali koledovanje, simbol novega leta, so prvotno praznovali 22. decembra. To je dan zimskega solsticija, ki je pomenil spremembo letnega časa in začetek zime. Ta praznik naj bi nadomestil božič, ki je po julijanskem koledarju padel na 25. december.

V krščanstvu se je koledovanje začelo na božični dan, 24. decembra, in je trajalo do 6. januarja, ko je napovedalo epifanijo ali praznik Jezusovega krsta. To obdobje je veljalo za "čas brez križa" - najtemnejše obdobje v letu. V tem času je bilo v navadi vedeževanje, počastitev spomina na prednike, obredi z preoblačenjem in petje obrednih pesmi - kolednic.

2. Maslenica

Vladimir Smirnov/TASS

Pri slovanskih poganih je pustni teden označeval mejo med zimo in pomladjo, v krščanstvu pa se je spremenil v "sirov teden". Ta teden je bil pred velikim postom - dolgim obdobjem vzdržnosti, ki se je končalo z veliko nočjo. Tako so bili tudi datumi maslenice vezani na veliko noč.

Pustni čas so spremljala obsežna ljudska praznovanja. Različne zabave so imele starodavne obredne pomene. Boji s pestmi so simbolizirali boj med temo in svetlobo, sežiganje slamnatega strašila je bilo simbol žrtvovanja zemlji, palačinke pa so pekli tudi za umrle sorodnike.

Več o tem si preberite tukaj.

3. Ivan Kupala

Andrej Aleksandrov/Sputnik

V starodavnih časih je bilo Janezovo praznik poletnega solsticija, ki je padel na 24. junij. Slovani so v tem času poveličevali cvetenje narave in prosili za bogato letino. V krščanstvu ta dan zaznamuje rojstvo Janeza Krstnika. Obstajajo različice, da je "Ivan Kupala" izposojenka imena svetnika, ki je pri opravljanju zakramenta kopal (kupal) oz. namakal v reki Jordan Jezusa Kristusa.

Obredi na Janezovo se izvajajo ponoči. Osrednje mesto v njih imata voda in ogenj. Najbolj pomembno je bilo množično kopanje v jezerih in rekah. Na bregovih so zakurili "očiščevalne" krese in mladi so skakali čez ogenj. Dekleta so pletla vence in na njih napovedovala prihodnost, medtem ko so plavali po vodi. Ljudje so pripovedovali, da praprot zacveti le enkrat na leto prav na kresno noč. Najti njen cvet je veljalo za veliko srečo.

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.