Zakaj Rdeča armada ni ujela Hitlerja v njegovem bunkerju?

Zgodovina
OLEG JEGOROV
Sovjeti so potrebovali samo še dva dneva, da pridejo do podzemnega skrivališča in ujamejo Hitlerja živega, vendar jih je nacistični vodja prehitel in storil samomor še pred njihovim prihodom.

V letošnjem filmu Clinta Eastwooda z naslovom Pariz 15:17 se v nekem prizoru trije Američani znajdejo v Berlinskem muzeju. Vodič jim pove, da je Adolf Hitler storil samomor, medtem ko je bil obkrožen s Sovjeti. Trojica je bila precej presenečena, saj so do takrat mislili, da je nacističnega voditelja obkrožila ameriška vojska.

"Vi, Američani, si pripisujete usluge za vsako zlo, ki ga premagate," je odvrnil vodič in imel je prav. ZDA, Velika Britanija in ostali zavezniki so res vložili velike napore v zmago nad nacizmom, vendar je bila na koncu Rdeča armada tista, ki je zavzela Berlin in pripravila Hitlerja do samomora. Pa poglejmo, kako se je to odvijalo.

Podzemna trdnjava

Zgodaj spomladi leta 1945 se je Hitler soočal s težko situacijo. Proti nemški prestolnici so z vzhoda prodirali Sovjeti, medtem ko so se ameriške in britanske enote približevale z zahoda. Kljub temu nacistični vodja ni želel priznati poraza.

"Ne pritiče nam, da bi bili poklani kot ovce," naj bi izjavil Führer, kot ga navaja njegov biograf Joachim Fest, ki dodaja, da je Hitlerjev način delovanja v poslednjih mesecih odražal brezkompromisnost, krvoločnost in pretencioznost v slogu Wagnerja.

Kljub temu se je tudi sam zavedal, da bo vojne kmalu konec. Med januarjem 1945 pa do svoje smrti konec aprila je živel v Führerbunkerju. To je bilo podzemno zaklonišče pod kanclersko pisarno (Reichskanzlei) v središču Berlina. Zavezniki so močno bombardirali mesto, zato se je Hitler redko pojavil na površju.

Najtemačnejši človek na svetu je izgubljal vojno in nadzor. "Čas je zapravljal z neuporabnim pregovarjanjem, obtožbami in spomini," piše Fest. Hitlerjev ožji krog je opazoval starega, histeričnega moža s tresočimi rokami, ki je neskončno dolgo jedel kolače in pridigal o "zmagi" in "borbi do konca".

Rusi prihajajo

Takrat je že bilo konec vseh upov za nemško zmago, razen v Hitlerjevi glavi. 9. aprila so Sovjeti zavzeli Königsberg, 13. aprila pa še Dunaj. Tri dni kasneje se je začela bitka za Berlin.

"Na obeh straneh se je borilo 3,5 milijona vojakov,« razlaga zgodovinar Anatolij Davidenko. "Zavzemanje Berlina je bila največja vojna operacija druge svetovne vojne."

Nemci so se trdo borili, da bi obranili svojo prestolnico. General Nikolaj Popel, tankovski poveljnik, je v svojih spominih zapisal "Berlin je pred nami," in nato dodal: "S krvjo smo plačali za vsak meter berlinske zemlje." Rdeča armada je pri napadanju Berlina izgubila 80.000 vojakov.

Vse je izgubljeno

"V bunkerju se je vzdrževal nerealen optimizem," piše Fest o dogodkih 20. aprila, na Hitlerjev 56. rojstni dan in 10 dni pred njegovim samomorom. Skoraj vsi preostali nacistični uradniki so že zapustili mesto, on pa je ostal. V obupu je ukazal nemškemu ljudstvu, da nadaljuje z bojem, kljub temu da so izgubljali četrt za četrtjo. Govoril je o armadah in divizijah, ki so bile že uničene.

Fest predvideva, da načelnik generalštaba general Krebbs v poslednjih dneh niti ni več poskušal predajati Hitlerju pravilnih informacij, saj je slednji popolnoma znorel. "Krebbs je Hitlerju pustil, da se je igral ’vojaške igre’, ki niso imele nobene veze z realnostjo."

Realnost pa je kmalu potrkala na vrata in 26. aprila so ruske bombe začele padati dobesedno nad Führerjevo glavo, nad kanclerskim poslopjem. Dva dni zatem je slišal novico: Himmler, eden njegovih najožjih sodelavcev, je poskušal vzpostaviti stik z zavezniki, da bi se jim predal, Benito Mussiloni, vodja fašistične Italije, pa je bil ujet in obešen. Zaradi občutka, da so ga izdali, in strahu, da bi končal "na kakšni razstavi v moskovskem živalskem vrtu", se je nacistični vodja odločil, da napravi samomor.

Poslednja stran

Ko je bila Rdeča armada od bunkerja oddaljena samo še nekaj ulic, se je Hitler odločil, da stori prvi korak. 29. aprila se je poročil s svojo dolgoletno partnerko Evo Braun. Poroka je bila zelo kratka, dan kasneje pa sta zakonca Hitler odšla v njegovo sobo in pogoltnila cianid. Da bi zagotovil lastno smrt, se je Hitler še ustrelil.

Po manj kot enem tednu, 5. maja, so sovjetski vojaki pod poveljstvom poročnika Alekseja Panasova odkrili trupli Hitlerja in njegove žene, ožgani in zakopani blizu bunkerja. Novica se je razširila po vsem svetu: Hitler je mrtev! Po pričevanju maršala Georgija Žukova, ki je poveljeval Rdeči armadi v času, ko je Stalin izvedel za smrt svojega sovražnika, naj bi sovjetski voditelj izjavil: "Škoda, da ga nismo uspeli zajeti živega."

Nikolaj Popel pa piše, da sovjetskih vojakov na splošno ni zanimala Hitlerjeva usoda. Spominja se pogovora s častnikom, ki je zajel kanclersko poslopje:
- Ta bandit se je izvlekel zadnjo minuto ... Samo zažgano meso in kosti so ostale.
- Ne bodite žalostni, polkovnik, iskali smo zmago, ne njega!

In zmaga je tudi prišla. 2. maja so se predale nemške enote, ki so branile Berlin, 9. maja pa se je po obkrožitvi predala celotna nemška vojska. Nacizem je umrl skupaj s svojim vodjem.

Spoznajte še izsledke aktualne raziskave francoskih znanstvenikov, ki dokazujejo, da je nacistični voditelj umrl leta 1945.