Tole o ruskih poslovnežih pravi znan slovenski akter na ruskem trgu Janez Škrabec, direktor Rika: »Prave odnose in zaupanje gradijo dalj časa, ko pa so ti enkrat vzpostavljeni, tudi držijo. Zato je poslovanje z Rusijo predvsem tek na dolge proge. Na hitro se tu nič ne opravi.«
Za Rusijo se po napovedih Economist Intelligence Unit (EIU) letos pričakuje 1,7% rast, v letih 2019 in 2020 pa 1,8% rast, še preberemo v uvodu prispevka Jana Brataniča, Simone Drevenšek in Nejca Goleta.
Kako vstopiti na ruski trg?
Po pisanju Dela slovenski poslovneži, ki že vrsto let poslujejo na ruskem trgu, med poglavitnimi pogoji za vstop na trg navajajo visokokakovostne izdelke ali storitve, visoko profesionalnost in strokovnost kadra ter vztrajnost in pripravljenost veliko delati, kot prednost za lažje vzpostavljanje in ohranjanje odnosov pa izpostavljajo kulturno in jezikovno bližino.
»Z Rusi si nismo le jezikovno in kulturno blizu, imamo tudi skupno polpreteklo zgodovino ter bogato tradicijo poslovanja. Vse to ustvarja dobre razmere za strateško sodelovanje,« je dejal Škrabec za Delo, ki pritrjuje, da korelacijo med regionalno, jezikovno in kulturno bližino ter ekonomsko menjavo empirično dokazujejo statistike.
Po besedah Esaja Ajetija, predstavnika Gospodarske zbornice Slovenije v Rusiji in direktorja podjetja Asad, v Rusiji obstajajo podobne oblike podjetij kot na Zahodu, najbolj priljubljeni pa so d.o.o.-ji, delniške družbe in predstavništva slovenskih podjetij v Rusiji, za postopke ustanavljanja, ki stane enako kot pred padanjem tečaja rublja, pa je mogoče pooblastiti odvetnika ali drugo osebo. Slovenci morajo za delo v Rusiji pridobiti dovoljenje za bivanje in delovno dovoljenje, Ajeti pa je za Delo tudi podrobneje opisal ves postopek.
Priporoča se, da ima slovensko podjetje za prodajo na ruskem trgu svojega ruskega poslovnega partnerja, ki pa ga je prvič težko dobiti. Po besedah Ajetija so jih slovenska podjetja najlažje najdejo na sejmih, z osebnimi stiki in po posrednikih, koristne pa so tudi »majhne gospodarske delegacije brez politikov, ki obiščejo preverjene regije.«
Portal gospodarskega razvoja regije Vologda
Posebnosti
Za vstop na ruski trg je treba – tako kot za vsak drug trg – preučiti njegove posebnosti in jih upoštevati, opozarjajo pri Delu. »Rusi so zelo odprt narod, naklonjeni so spoznavanju in integriranju novih kultur, znanj, tehnologij … Prave odnose in zaupanje gradijo dalj časa, ko pa so ti enkrat vzpostavljeni, tudi držijo. Zato je poslovanje z Rusijo predvsem tek na dolge proge. Na hitro se tu nič ne opravi,« je izjavil Škrabec.
Slovenski sogovorniki ponavljajo že dolgo znano prepričanje, da ruski poslovneži stavijo na pristne osebne stike. »Preden posli stečejo, se veliko srečujejo, pogovarjajo, osebno ali po telefonu. Komuniciranje po elektronski pošti pa je namenjeno predvsem izmenjavi dokumentov,« navaja Delo.
Nekateri poslovneži, kot je lastnik podjetja Duol Dušan Olaj, priporočajo slovenskim podjetjem, da poskušajo vstopiti na ruski trg skozi katero od regij in ne skozi prestolnico Moskvo, kjer je konkurenca najhujša in najbolj zgoščena ter so stroški najvišji. Olaj je za časnik povedal, da je Duol tako Moskvo osvojil zadnjo: »Najprej smo šli v regije, kjer smo pridobili reference, potem pa nam je Moskva sama padla v roke.«
Padec rublja in slovenski izvoz
Delo priznava, da je poslovanje slovenskih izvoznikov v Rusijo konkretno poslabšalo padanje tečaja rublja. Pri Gorenju so opozorili tudi na nekatere razlike v zakonodaji in carine, ki povečujejo stroške in končne cene izdelkov ter postavljajo dodatne zahteve pri izdaji deklaracij in potrdil o skladnosti. Seveda so prisotni še večji transportni stroški in logistična tveganja zaradi velikosti države.
V Krki po drugi strani pojasnjujejo, da so postopki gradnje tovarne za farmacevtsko industrijo, ki je sicer zelo regulirana, podobna tistim v EU in Sloveniji. Spomnimo, da ima slovenski farmacevt tovarno zdravil v ruskem mestu Istra.
O ruskih kupcih
Pri Gorenju so za Delo povedali, da je ruski kupec zahteven in tehnično napreden, da rad primerja podobne modele različnih proizvajalcev preko spleta v različnih vidikih, hkrati pa velikokrat ni pripaden konkretni blagovni znamki in hitro menja izdelek enega proizvajalca za drugega. A po drugi strani dodajajo: »Kljub temu so pogosto tudi zvesti blagovni znamki, ki jo poznajo in so z njo zadovoljni, v tem primeru je tudi bolj verjetno, da bodo še naprej kupovali izdelke iste blagovne znamke in jo priporočili tudi sorodnikom in prijateljem.«
Slovenska podjetja toplo vabi tudi rusko mesto Togliatti, ki se želi znebiti odvisnosti od avtomobilske industrije.