5 let ruskega embarga na zahodna živila: Rusija se prilagaja

Sejem ruskih kmetijskih izdelkov v moskovski veleblagovnici GUM

Alexander Legky/Global Look Press
6. avgusta 2014, pred natanko 5 leti, je Vladimir Putin v odgovor na sankcije proti Rusiji podpisal dokument, ki je omogočil ruski embargo na nekatere zahodne kmetijske izdelke in surovine. Kakšne so danes posledice?

Zadnji povod za rusko omejevanje uvoza živil oziroma kmetijskih izdelkov in surovin iz držav EU, ZDA, Kanade, Avstralije in Norveške, ki so prej uvedle sankcije proti Rusiji, je bil nov paket sankcij konec julija 2014, ki je prizadel vrsto ruskih fizičnih oseb, gospodarskih družb in bank, ki so bili povezani tudi s kmetijskim sektorjem. Na »črnem seznamu« so se znašli tuja govedina, svinjina, perutnina, siri in mlečni izdelki, sadje, orehi in drugi še nekateri drugi izdelki, piše Parlamentskaja gazeta.

Ruska prilagoditev v številkah

Predsednik odbora za kmetijstvo v Svetu federacije Aleksej Majorov je ocenil, da so ruske protisankcije odigrale pozitivno vlogo, ker so spodbudile razvoj domačega ruskega kmetijskega sektorja. »V tem času [po uvedbi embarga] smo obseg izvoza kmetijskih izdelkov dvignili na 25 milijard dolarjev (22 milijard evrov), kar je primerljivo z izvozom orožja. Na številnih področjih sedaj že uporabljamo izključno domače sestavine in izdelke,« je izpostavil omenjeni ruski senator.

Majorov je kljub temu opozoril, da na nekaterih področjih zaostaja rusko semenarstvo in da je rusko kmetijstvo prisiljeno uvažati semena nekaterih vrst v velikih količinah, kar velja na primer za sladkorno peso, koruzo ali oljnice. Drugače je na primer pri pšenici ali rižu, kjer so praktično vsa semena ruska. Spregovoril je tudi o »bistvenih uspehih« pri nadomeščanju uvoza perutnine in svinjine.

Parlamentskaja gazeta potem nadaljuje s pripovedjo o pozitivnih vidikih ruskih (proti)sankcij in dodaja, da koristi za rusko gospodarstvo danes priznavajo celo tisti ameriški analitiki, ki so zvesti ameriški zunanji politiki. Namesto deficita živil v Rusiji je rusko kmetijstvo zmoglo v kratkem času povečati proizvodnjo in na trgu zamenjati izginulo tujo svinjino, perutnino, sire in tako naprej.

Kapitalske investicije za razvoj kmetijske proizvodnje so narasle na stotine milijard rubljev, ruski izvoz živil pa je leta 2018 dosegel 1,5 bilijona rubljev (20,5 milijarde evrov). Po drugi strani se je po izračunih ruskega gospodarskega ministrstva količinski uvoz živil v petih letih zmanjšal za 98,9%, s 4,3 milijona ton na 46500 ton, medtem ko je za podjetja iz EU, ZDA, Kanade, Norveške in Avstralije zaradi ruskih ukrepov zaprt (ruski) prodajni trg v vrednosti 8,6 milijarde dolarjev.

Več ruske mehanizacije in tehnološki preboji

Ruski proizvajalci strojev kot glavno pridobitev ruskih protisankcij izpostavljajo program za subvencioniranje proizvodnje kmetijske mehanizacije, ki je omogočil popuste za kupce kombajnov, traktorjev in druge mehanizacije, sprva v višini 15-20% vrednosti, od avgusta 2018 pa 25-30% vrednosti.

Rusko združenje proizvajalcev specializirane mehanizacije Rosspecmaš ocenjuje, da je v času programa vrednost proizvedene kmetijske mehanizacije narasla z 32,5 milijard rubljev (440 milijonov evrov) leta 2014 do 100 milijard rubljev (1,4 milijarde evrov) na leto danes, medtem ko so ruski proizvajalci na ruskem trgu povečali svoj tržni delež s 24% na 60% na škodo tuje konkurence, kar je povezano tudi z nižjo ceno mehanizacije in ugodnimi lizingi.

Poleg tega, da so protisankcije prisilile ruska podjetja v učinkovitejše poslovanje, vodja odbora za poslovnik in organizacijo dela parlamenta Sveta federacije Vjačeslav Timčenko izpostavlja še eno pomembno lastnost – ruski proizvajalci se sedaj bolj posvečajo inovacijam in razvoju: »Ne samo, da so povečali obseg proizvodnje blaga in živil, ki nadomeščajo uvoz, ampak so tudi začeli razvijati in implementirati v proizvodnjo nove vzorce izdelkov višje kakovosti. Če smo se prej trudili koristiti tuje tehnologije, danes, ko razumemo, da nam nove tehnološke opreme ne bodo dali, pa smo preprosto obvezani dodelovati svoje napredne tehnologije in ustvarjati nova edinstvena konkurenčna blaga. Ta mehanizem nam pomaga celostno zamenjati uvožene analoge,« pojasnjuje ta senator, ki enak poudarek na razvoju lastnih tehnologij predlaga tudi za vsa področja ruskega gospodarstva izven kmetijstva.

Vrzel do polne samooskrbe

Za polno samooskrbo v kmetijstvu je potrebno narediti red pri domači selekciji, nadaljuje Parlamentskaja gazeta. Po podatkih ruskega ministrstva za kmetijstvo je pri sladkorni pesi kar 97% semen tujega izvora, pri zelenjavnih kulturah delež znaša 73%, pri sončnicah 61%, krompirju 55% in koruzi 49%. Na eni od poslanskih sej je bilo razjasnjeno, da državni program trenutno predvideva le 70% nadomeščanje uvoza vseh semen (splošna vrednost).

Poslanci se samo s takšnim pristopom pri merjenju rezultatov ne strinjajo, kajti »tudi povprečna temperatura o bolnišnici ne pove nič«, in predlagajo posamično merjenje nadomeščanja uvoza po različnih kulturah.

Prav tako, kot je komentiral šef ruske Zveze pridelovalcev krompirja Sergej Lupehin, statistike pogosto ne zajamejo vsega uvoženega materiala za sajenje (predvsem sivega uvoza), pri krompirju denimo zajamejo le šestino, ki gre skozi certifikacijo. Sergej Dankvert je kritiziral širjenje semen brez certifikacije, ker so lahko nekakovostna in celo nevarna (viri bolezni), kot se je zgodilo v enem primeru uvoza z Nizozemske. Gre torej že za vprašanje prehrambene varnosti države. Poslanci predlagajo ureditev trga za selekcijska dela in subvencije.

Domača živila so dražja, niso 100% zamenjala tujih

Kmetijski sejem v Saratovu

Ob plusih za gospodarstvo drugi viri izpostavljajo rast cen živil po uvedbi embarga. Vodilni ruski poslovni časnik Kommersant je julija 2019 navedel, da so cene živil po uvedbi embarga v povprečju narasle za 30% (mesa za 35%, mleka za 40%).

Mednarodna revizijska družba KPMG ocenjuje, da so ruski proizvajalci v nekaterih segmentih uspeli popolnoma nadomestiti tuje izdelke, na primer pri mesu in žitu. Pri zelenjavi, mleku in sadju trenutno zaostajajo, ampak situacija ni tako slaba, so dejali analitiki za Kommersant. Za »zmagovalca« je KPMG razglasil krompir, ki je po njihovih podatkih najbolj stabilno živilo, ki se mu je cena najmanj spreminjala.

Podpredsednik Ruske zveze pridelovalcev žit Aleksander Korbut je izpostavil, da je na rast cen med drugim vplival padec ruskega rublja, saj se tudi za domačo rusko proizvodnjo veliko stvari še vedno uvaža (krma za živino, tehnologije in oprema, surovine), te pa so s padcem vrednosti rublja postale dražje, kar se odraža v končnih cenah. Pa tudi tu ni situacija črno-bela, saj predstavniki »mesnega« sektorja poročajo o nespremenjenih ali celo nižjih cenah pri prodaji na debelo.

Poleg tega nekateri poslovneži omenjajo kupovanje tujih tehnologij po ponarejenih ruskih dokumentih po višji ceni kot prej.

Naslednja pomembna naloga za ruski agroživilski sektor bo ustvarjanje izvoza, zaključuje Kommersant. KPMG ocenjuje, da Rusija danes, podobno kot leta 2014, najbolj uspešno izvaža žito in oljnice, medtem ko bo na drugih področjih potrebno še veliko postoriti za konkurenčnost na mednarodnih trgih, tako glede cene kot glede kakovosti.

Preberite še:

Rusija ne bo več uvažala gensko spremenjene hrane

Kako odprem kmetijsko podjetje v Rusiji, če sem Slovenec?

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.

Še več zanimivih zgodb in videoposnetkov najdete na Facebook strani Russia Beyond Slovenija
Preberite še:

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke