Kako izkoristiti sankcije: primer Ruskega parmezana

Ko se je na ruskem trgu zaprl dostop za italijanski parmezan, se je podjetnik Oleg Sirota spomnil, da bi lahko izdelovali rusko različico priznanega sira.

Ko se je na ruskem trgu zaprl dostop za italijanski parmezan, se je podjetnik Oleg Sirota spomnil, da bi lahko izdelovali rusko različico priznanega sira.

Pixabay
IT-strokovnjak iz Moskve Oleg Sirota je po uvedbi zahodnih sankcij in ruskega embarga na živilske izdelke iz EU zapustil svoje podjetje in ustvaril neobičajno poslovno priložnost za rusko prehrambeno industrijo - ustanovil je prvo rusko pridelovalnico parmezana. Po uvedbi sankcij je v Rusiji nastalo kar nekaj takšnih malih in srednje velikih podjetij, ki so ob odsotnosti zahodnih izdelkov »zakrpala« novonastalo vrzel.

RIA Novosti je v okviru cikla prispevkov o ruskih proizvajalcih pred kratkim poročala o ruskem podjetniku, ki je po letu 2014 spretno izkoristil uvedbo zahodnih sankcij in ruskega embarga na živila iz EU ter iz tega naredil neobičajno poslovno priložnost za rusko prehrambeno industrijo, hkrati pa uresničil svoje sanje iz mladosti.

Nekdanji IT-strokovnjak iz Moskve Oleg Sirota se je namreč po uvedbi embarga na zahodna živila odločil, da proda premoženje, se preseli na podeželje in začne pridelovati sir, in to ne kakršenkoli sir, temveč parmezan, ki ga v Rusiji prej ni proizvajal nihče. Tako je bila pred malo več kot letom dni v vasi Dubrovskoje v Istrijskem rajonu Moskovske pokrajine ustanovljena sirarna Ruski parmezan, ki ima svoje hleve, proizvodnjo in muzej ruskega sirarstva.

Pri projektu mu je pomagal vodja rajonske administracije v mestu Istra, ki mu je zagotovil ugoden dolgoročen najem občinske zemlje, sam pa je za uresničitev poklica svojih sanj (od nekdaj je želel delati v kmetijstvu, vendar v času študija zaradi nizkih plač v kolhozih v tej panogi ni videl perspektive) prodal svoje uspešno IT podjetje, stanovanje, dva avtomobila in vse svoje imetje, s čimer si je zagotovil osnovni kapital za izgradnjo sirarne. Ko mu je konec leta začelo primanjkovati sredstev, so mu z nepričakovano veliko sredstvi pomagali ljudje preko »crowdfundinga«. Največji težavi za nadaljnji razvoj mu tako danes predstavljata pomanjkanje primernega mleka za pridelavo ter nedostopnost ugodnih kreditov in subvencij, ki po njegovih besedah večinoma pripadejo velikim proizvajalcem.

Oleg Sirota je danes eden tistih ruskih kmetov, ki embargo podpirajo, saj bi jih v primeru odprave sankcij s tržišča utegnila ponovno odriniti zahodna konkurenca. Sirota izpostavlja tudi veliko tradicijo nekdanjega Ruskega imperija, ki je sir v velikem številu izvažal v Anglijo, Švico in Nemčijo, v Sovjetski zvezi pa se je ta tradicija izgubila. Da bi obudil rusko védenje o tej kmetijski panogi, si močno prizadeva tudi za nadaljnji razvoj muzeja ruskega sirarstva.

Kot smo že poročali, je nedavno v intervjuju za Siol.net tudi ruski poslovnež Anton Černih omenil, da so se po blokadi evropskega izvoza v Rusiji ustanovila številna mala in srednje velika podjetja v prehrambeni industriji, ki "krpajo" novo vrzel, nastalo z embargom in sankcijami.

Preberite še: Tri leta embarga v Rusiji, uspehi in izgube

© Rossijskaja Gazeta. Vse pravice pridržane.

Preberite še:

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke