Spoštovani bralci!
Naša spletna stran je na žalost blokirana na območju Slovenije, podobni grožnji so izpostavljene tudi naše strani na družbenih omrežjih. Če torej želite biti na tekočem z našo najnovejšo vsebino, preprosto naredite naslednje:
Mlad, suhljat fant v beli majici sedi z mikrofonom v konferenčni sobi v inovacijskem centru Skolkovo v bližini Moskve. Nekaj sto poslušalcev pozorno opazuje njegove geste in obrazno mimiko, za katere se zdi, da izdajajo nerodnost.
"Želimo vedeti, kako se nenadoma pojavijo projekti v vrednosti 36 milijard dolarjev. Od kod prihajajo? Mislim, da se vse zgodi v otroštvu. Končali ste vrtec in odšli v Kanado. Kako ste se znašli tam?" sprašuje gostitelj.
Steve Waterhouse, Vitalik Buterin in Austin Hill med dogodkom TechCrunch Disrupt London 2015.
John Phillips/Getty Images"Šel sem z mamo in očetom, z letalom, mislim, da je bila to Lufthansa," odgovori.
"Kaj se je zgodilo?" gostitelj ne popusti.
"No... let je trajal 10-12 ur. Mislim, da je bilo vse v redu," se fant izmakne vprašanju.
To je odlomek iz intervjuja iz leta 2017 s 27-letnim Vitalikom Buterinom, enim od ustanoviteljev Ethereuma, druge najbolj priljubljene kriptovalute in sistema veriženja blokov na svetu. V videoposnetku je bil star 23 let. Le štiri leta pozneje ga je revija Forbes razglasila za najmlajšega kriptomilijarderja na svetu. Toda vse skupaj ni bilo tako preprosto, kot se sliši na prvi pogled.
Vitalik se je rodil leta 1994 v majhnem slikovitem mestu Kolomna, 100 km od Moskve, pri šestih letih pa se je s starši preselil v Kanado. Kot otroka sta ga starša spodbujala k učenju klavirja in ga vodila na smučanje, vendar mu takšne dejavnosti niso bile pisane na kožo. Buterinovo srce je bilo usmerjeno v programiranje in pri desetih letih je začel pisati lastne mini igre.
"Kodirati sem začel pri petih ali šestih letih. Vendar sem to vzel bolj resno šele pri desetih ali dvanajstih letih. Začel sem pisati različne vrste iger. Imel sem star računalnik Windows 95 in knjigo o programiranju v C++ s programom Allegro <...>. Tam se je vse začelo," je povedal Buterin v intervjuju za Xakep.ru.
V šoli si je Buterin vedno prizadeval za odlične ocene. Spominja se, da je bil obseden z učenjem.
"Ko sem bil v petem ali šestem razredu, se spomnim, da je precej ljudi vedno govorilo o meni, kot da sem nekakšen matematični genij. Velikokrat je prišlo do tega, da sem se zavedel, češ, zakaj ne morem biti normalen človek in imeti 75-odstotno povprečje kot vsi drugi," je dejal Buterin v pogovoru za revijo Wired.
Vitalik je za Bitcoin izvedel leta 2011 od svojega očeta Dmitrija, računalniškega strokovnjaka. Do takrat je Vitalik že sodeloval na več kot eni mednarodni olimpijadi iz računalništva in na eni od njih osvojil celo četrto mesto.
"Oče mi je povedal o tej zanimivi valuti, ki je ne more nadzorovati nobena vlada ali centralna banka. Moja prva misel je bila: 'Kako lahko tak sistem obstaja, če so to samo številke v računalniku? Kakšno vrednost lahko imajo? Tri tedne pozneje sem na spletu naletel na Bitcoin in se odločil, da bom to temo podrobneje raziskal," pojasnjuje Vitalik.
Mladi programer je kmalu začel pisati svoje članke o Bitcoinu in veriženju blokov za namenske forume in spletna mesta. Istega leta 2011 je soustanovil publikacijo Bitcoin Magazine.
"Pisal sem na različnih namenskih forumih, dokler nisem našel človeka, ki mi je začel plačevati v bitcoinih, da sem lahko moje članke uporabljal na njegovem blogu <...> Zdi se, da je Bitcoin združil vsa moja zanimanja: matematiko, računalništvo, programiranje, kriptografijo," je povedal Buterin v intervjuju za YouTube kanal podjetja Abra, ki se ukvarja s kriptovalutami.
Buterin je zasnoval koncept platforme veriženja blokov in kriptovalute Ethereum že leta 2013. Leto prej se je vpisal na univerzo Waterloo v Kanadi, vendar je študij prekinil, da bi se ukvarjal s projekti kriptovalut.
"Leta 2012 sem opustil študij in začel potovati v različne kraje, kjer so se odvijali projekti Bitcoin. Končal sem v Izraelu. Tam se je veliko ljudi osredotočalo na tehnologijo veriženja blokov za druge stvari, ne le za kovance. Razvijalci so se pogovarjali o ločenih protokolih za vsako uvedbo verige blokov, o posebnih vrstah transakcij. Hitro sem uvidel, kako omejujoče je to," je dejal Vitalik v intervjuju za Rusbase. Prišel je na idejo o oblikovanju enotne platforme z lastnim programskim jezikom, v katerem bi bilo mogoče napisati katero koli aplikacijo.
Zasnoval je strategijo projekta in jo poslal petnajstim prijateljem, saj je želel dobiti kritične povratne informacije. Tudi oni so jo poslali svojim prijateljem. Dva tedna pozneje se je prijavilo približno 20 ljudi, ki so Buterinu prostovoljno pomagali pri izvedbi projekta.
Vitalik je z množičnim financiranjem zbral denar za lansiranje. Ljudje so poslali en bitcoin v zameno za 2 000 ethrov, kot se je začela imenovati valuta Ethereum. Tako je Buterin zbral 30.000 BTC oziroma 18,5 milijona dolarjev po menjalnem tečaju iz leta 2013.
Leta 2014 je prejel nagrado World Technology Award v kategoriji programske opreme IT, v kateri so bili med drugimi nominiranci tudi taki veljaki, kot je Mark Zuckerberg. Istega leta je Vitalik prejel 100.000 dolarjev subvencije od fundacije soustanovitelja PayPala Petra Thiela.
"Moj največji strah je bil, da če ne bom ničesar objavil, se bo tega domislil nekdo drug in nihče ne bo vedel, da sem se tega prvi domislil jaz. Biti prvi je zame veliko bolj pomembno kot denar," je dejal Buterin.
Buterin in njegovi trije soustanovitelji, Mihai Alisie, Anthony Di Iorio in Charles Hoskinson so Ethereum predstavili julija 2015.
Ethereum je v temelju enoten sistem, ki uporabnikom omogoča ustvarjanje aplikacij in izvajanje transakcij brez posrednikov. Tako je na primer mogoče ustvariti denarnice s kriptovalutami in naložiti datoteke v verigo blokov, kjer se ne bodo izgubile in jih ne bo mogoče enostransko urejati. Uporabnikom omogoča tudi ustvarjanje aplikacij za prodajo ali nakup finančnih sredstev, razvoj iger in družabnih omrežij, izvedbo varnega spletnega glasovanja itd.
Ustanovitelj Ethereuma Vitalik Buterin med panelno sejo "Blockchain - rojstvo novega gospodarstva" na 11. mednarodnem gospodarskem forumu v Sankt Peterburgu
Anatolij Medved/TASS/Legion MediaEthereum je bilo mogoče kupiti le z bitcoini: za en bitcoin je novi uporabnik prejel 2.000 ethrov. Po 42 dneh trgovanja je bilo za Ethereum prodanih 31.000 BTC oziroma 18,4 milijona dolarjev, je razvidno iz spletne strani Eyerys.
"Zanimanje je bilo nekaj resničnega. To niso bili ljudje, ki so samo govorili. To mi je dalo občutek ponosa in odgovornosti," je Buterin povedal za Eyerys.
Na dan začetka projekta je bil en ether vreden 2,90 dolarja, leto pozneje je bila cena 10-11 dolarjev, dve leti pozneje, leta 2017, pa se je gibala v razponu 160-271 dolarjev.
S sistemom so začela sodelovati velika podjetja, kot so IBM, Goldman Sachs, JP Morgan in druga. Marca 2016 je kapitalizacija projekta dosegla 1 milijardo dolarjev. Istega leta je programer Christoph Jentzsch na podlagi platforme Ethereum ustvaril projekt veriženja blokov Decentralizirane avtonomne organizacije (DAO) - avtonomnega investicijskega sklada, ki je zbral 150 milijonov dolarjev.
Vendar so hekerji našli luknjo v izvorni kodi projekta in ukradli kovance v vrednosti približno 44 milijonov dolarjev. Nikoli jih niso našli. Medtem je Ethereum zamrznil vse ukradene ethre in verigo blokov vrnil na stanje pred vdorom. To je dejansko razvrednotilo ukradene kovance. DAO je bil izključen iz sistema, Buterin pa je na novo napisal izvorno kodo verige blokov, da bi kovance vrnil vlagateljem, in ponovno zagnal sistem.
Vsi uporabniki posodobljenega sistema so prejeli "nove" ethre - kopije starih kovancev, ki pa so delovali z novo programsko opremo. Nekateri uporabniki so se temu uprli: po njihovem mnenju je krivda povsem na strani DAO in ne na strani nekega hekerja, ki je preprosto izkoristil luknjo v izvorni kodi. V znak protesta so ustvarili lastno kriptovaluto Ethereum Classic, ki temelji na stari različici Buterinove verige blokov. Ta pa še vedno obstaja in je bila v času pisanja tega članka vredna 92 dolarjev za kovanec.
Junija 2017 je anonimni uporabnik na spletni strani "4chan" objavil informacije o Buterinovi domnevni smrti in dodal, da anonimni insajderji odprodajajo ethre. Cena je v eni uri močno padla s 304 na 284 dolarjev. Nekaj ur pozneje je Buterin na Twitterju objavil fotografijo ene od svojih zadnjih transakcij v sistemu, in nato je cena ethra znova narasla.
Buterin v prostem času rad potuje, plava, igra tenis in badminton.
"Vedno znova se učim kaj novega ali počnem čudaške stvari, na primer izboljšujem nemščino. Kar zadeva lažje stvari, se rad sprehajam," pove Vitalij.
Ustanovitelj Ethereuma Vitalik Buterin v Seulu
Legion MediaNa njegovem profilu na Twitterju je prikazan (nepopoln) seznam "stvari, nad katerimi sem navdušen":
Leta 2017 je Buterin podaril 2,4 milijona dolarjev raziskovalni fundaciji SENS, organizaciji za preprečevanje staranja.
Konec aprila 2021 je Evropska investicijska banka (EIB) napovedala svojo prvo izdajo digitalnih obveznic v vrednosti 100 milijonov evrov; z izbrano platformo veriženja blokov Ethereum. Ob tej novici se je cena enega ethra povzpela z 2.500 na 3.400 dolarjev. Vitalikovo premoženje je bilo s 333.520 ethri ocenjeno na 1,09 milijarde dolarjev, zaradi česar ga je revija Forbes označila za najmlajšega kriptomilijarderja na svetu.
Evropska investicijska banka
Unkel/Getty ImagesButerin ima v lasti tudi ogromno drugih kriptovalut, kar je razvidno iz njegove nedavne dobrodelne dejavnosti. 14. maja 2021 je Skladu za pomoč Indiji v času Covida podaril 1,14 milijarde dolarjev, večinoma v obliki 50 bilijonov meme kovancev Shibu Inu, piše Forbes. Poleg tega je okoli 400 milijonov dolarjev v kriptovaluti podaril fundaciji Methuselah, ki raziskuje tkivno inženirstvo in regenerativno medicino, ter organizaciji Givewell, ki nadzoruje dobrodelne fundacije po vsem svetu.
Po njegovem mnenju je blockchain prihodnost. Predvideva, da bo ta tehnologija izboljšala kakovost življenja v številnih državah.
Moški, ki nosi osebno zaščitno obleko, opravlja zadnje obrede za svojega sorodnika, ki je umrl zaradi koronavirusne bolezni Covid-19, v krematoriju 20. aprila 2021 v New Delhiju v Indiji.
Anindito Mukherjee/Getty Images"Hkrati na kriptovalute gledam kot na neke vrste moralni projekt. Če je edina naloga projekta kapitalizacija in ustvarjanje dragega žetona za obogatitev, dolgoročno ne bo uspešen. Obstaja veliko projektov, ki so iz skladov tveganega kapitala zbrali na stotine milijonov dolarjev. Toda stotine milijonov dolarjev vam ne bo kupilo duše," razmišlja Vitalij v intervjuju za Inc. Russia.
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.
