Spasibo je navadno ena od prvih ruskih besed, ki se je naučijo tujci. Vendar pa ima lahko beseda »hvala« v različnih jezikih zelo različen izvor in pomene.
Ne razumite nas narobe: ruščina ni eden od tistih jezikov, ki imajo milijon besed za zahvaljevanje. Vendar ruščina hkrati ni ravno kakšna angleščina: medtem ko angleščina uporablja skoraj nespremenjene besede v želenih kombinacijah, je ruščina nekje vmes med skrajnostmi.
Ampak zakaj bi me ruska beseda za »hvala« v zaporu lahko stala življenja?
Za ruski jezik pravijo, da je sintetičen jezik, podobno kot slovenščina, kar pomeni, da ima beseda običajno več morfemov (angleščina je le »rahlo sintetična«). Še bolj ozko gledano je ruščina fleksiven jezik (spet enako kot slovenščina), kar pomeni, da v jeziku za izražanje ene besede kombiniramo različne prepone, pripone in pregibanje (sklanjanje, spreganje …). V ruščini lahko z istim pregibanjem izražamo različne slovnične kategorije in z različnimi pregibanji lahko izražamo iste slovnične kategorije.
Ste še z nami? Super! Preidimo k zapornikom.
V Rusiji zaporniki ne marajo lažne spodobnosti in vljudnosti, enako sovražijo tudi najmanjše reference na plemiške korenine in z njimi povezanim besednjakom. Tradicionalni obliki besede »hvala« (spasibo) se splača izogibati pri pisanju in govorjenju. Če imate srečo, lahko dobite opomin. Ob večkratnih kršitvah vam bo trda predla, lahko tudi v fizičnem smislu.
Prvič, »spasibo« je premalo za uslugo, ki vam jo je kdo lahko naredil. Tem uslugam po navadi pravijo blágo, po slovensko bi lahko temu rekli »blagor«, »dobro« ali »zaklad«: to so lahko cigarete, kakšna knjiga, predano sporočilo, pozicija v čakalni vrsti ali kakršnakoli že malenkost. Če vam nekdo zrihta blago, se tej osebi pravilno zahvalite z besedo blagodarjú, kar bi dobesedno pomenilo »darujem ti blagor«. Če ti nekdo da nekaj dobrega, moraš pač nekaj dobrega vrniti nazaj.
Blagodarju je druga najbolj priljubljena beseda za zahvalo po besedi spasibo, zato priporočamo, da jo vključite v vaš ruski govor.
Pri besedi spasibo je težava v tem, da ima korenine v Spasi Bog/Bože (»Bog reši«). Z besedo spasibo se v bistvu v zameno za stvari, ki jih fizično dobite in se jih navadno ne dobi tako zlahka, zahvalite samo s pozivom k Bogu. Čaja in cigaret vam ni prinesel Bog, ampak drug zapornik!
Še ena alternativa je, da namesto spasibo rečete ot duši (»od (moje) duše«). Tako tudi v tem primeru zahvala pride od vas in ne od Boga.
Tudi če se znajdete na drugem koncu in ste vi tisti, ki nekomu nekaj daste, mu na zahvalo ne odgovorite z na zdoróvje (pravijo, da je to »na zdravje«, ampak Rusi niti nazdravljamo ne s tema besedama). Na zdorovje pomeni, da bo stvar, ki ste jo naredili za nekoga, temu človeku prinesla zdravje (beseda zdorovje pomeni zdravje). Če boste nekomu reki na zdorovje, vas bo ta človek vprašal: »Kaj pa tebe briga za moje zdravje?!«
V zaporu se najbolje znajdejo tisti, ki so spodobni, ki se zahvalijo in iščejo usluge tako, kot vsak sleherni človek. Pomnite: z blagodarju ali ot duši boste pokazali, da ste se pripravljeni spustiti s sočlovekom na enako raven in ne gledate nanje zviška kot nek meščan z umetno naučenimi manirami.
To pa še ni vse …
Beseda spasibo je značilna za ljudi iz sloja izobražencev, v sovjetskih časih pa je bila značilna za visoke partijske funkcionarje. Teh dveh vrst ljudi za zapahi ni dosti in ni jih dosti niti med stražarji in varnostniki, detektivi, preiskovalci in drugimi srditimi sovražniki kriminalnega podzemlja.
Najtrši kriminalci 20. stoletja v Rusiji so se rodili v družbi, ki bi idejno morala postati brezrazredna po nasilni revoluciji komunistov, ki so strmoglavili carja. Moškim iz teh nižjih slojev se navadno reče mužiki (»pobje«) in navadno sovražijo vse, ki niso iz istega družbenega sloja kot oni. Smešno pa je, da je njihov »proletarski« jezik v bistvu točno tista ruščina, ki jo drugače vsi govorimo vsak dan. V resnici je mužik igriva oblika besede mužčina (moški) – teža besede mužik je pravzaprav odvisna samo od tega, kdo, kdaj in kje jo izreče.
Tudi ko ne boste v zaporu, bodo ljudje navdušeni, če boste znali uporabljati bolj vsakdanje izraze v njihovem jeziku. V Rusiji pa to še posebej drži.
Preberite še: Ali znate odgovoriti na ruski »Kako si«?