Bodo v Rusiji kmalu govorili samo še ruščino? Zakaj danes še govorijo več kot 150 jezikov?

Oleg Beljajev sodeluje v projektu Parametski opis jezikov Ruske federacije, ki poteka pod okriljem Državnega inštituta za ruski jezik A. S. Puškina, ta je tudi objavil njegove poglede, ki jih povzemamo v tem prispevku. Sicer je Beljajev predavatelj na Filološki fakulteti Moskovske državne univerze M. V. Lomonosova.

Za začetek nam Oleg Beljajev ponudi zanimivo primerjavo: na Bližnjem vzhodu so pred 1500 leti govorili celo množico jezikov: jezik mednarodne komunikacije je bila grščina, v Egiptu so govorili tudi koptsko (potomec stare egiptovščine), v Siriji in Palestini je prevladovala aramejščina, v zahodnem delu severne Afrike so bili dosti bolj razširjeni berberski jeziki in tako naprej. Ko pa se je začel razširiti islam, je v veliki meri prevladala arabščina. Podobno je bila pred prihodom govorcev indoevropejskih jezikov Evropa jezikovno bistveno bolj pisana, danes pa imamo od prejšnjih časov le redke ostanke, kot je na primer čisto drugačna baskovščina.

Jeziki, jezikovne družine in veje v Rusiji

Portal Russkij mir/Inštitut A.S. Puškina

Zakaj temu ni tako v Rusiji, ki ima še danes veliko večjo jezikovno raznovrstnost kot mnogi deli sveta, zakaj ta raznovrstnost tukaj ni izginila? Beljajev pravi, da ni jasnega zakona, ki bi določal, zakaj je nekje raznovrstnost jezikov večja, drugje pa je ni. Na to vplivajo različni dejavniki, ki presegajo jezikoslovje, kot so podnebje, geografija, osvajalske vojne, družbene spremembe in tako dalje.

Ogromna prostranstva – veliko jezikov

Beljajev je podal nekaj besed o zemljepisnih dejavnikih. Severna Evrazija s širokimi ravninami omogoča bistveno večjo mobilnost etničnih skupin, redko poseljenost in precejšnjo avtonomijo govorcev različnih jezikov. Pred 20. stoletjem sploh še ni bilo tehničnih sredstev, ki bi omogočila jezikovno asimilacijo na tako ogromnih prostranstvih.

Na drugi strani imamo Severni Kavkaz, ki je jezikovno najbolj raznovrsten v vsej Rusiji, čeprav zaseda manjša prostranstva. To lahko pripišemo gorskemu reliefu, ki je vplival na hitro divergenco različnih jezikov in narečij, saj so bili stiki med različnimi govorci veliko bolj omejeni kot na ravnih območjih.

Logistični dejavnik

Čukči, prebivalci skrajnega severa Rusije, ki so še posebej znani po tem, da so si jih Rusi težko podredili

Louis Choris/Wikipedia

V Rusiji dolgo ni vladal en sam politični subjekt. Celotno območje današnje Rusije se je znašlo pod oblastjo Ruskega imperija šele v 18. stoletju, pa tudi potem se imperij ni posebno vmešaval v notranje zadeve podrejenih narodov, kar je ključnega pomena za ohranjanje lokalnih jezikov. Mlada Sovjetske zveza je v 20. letih 20. stoletja močno podpirala uradne jezike zveznih republik in avtonomnih republik: v šolah so uvajali izobraževanje v lokalnih narodnih jezikih, nastajali so učbeniki in umetniška literatura, pripoveduje jezikoslovec.

Šele potem je sledila močnejša rusifikacija (med vladavino Stalina, op. ur.), negativno vlogo pri ohranjanju jezikov so odigrale množične deportacije celih narodov, čeprav je podpora malim jezikom in kultura še naprej ostajala pomemben del uradne sovjetske ideologije. »Kot element političnega dejavnika bi jaz navedel tudi zgodovinsko precej nizko mobilnost prebivalstva v naši državi zaradi slabo razvite prometne infrastrukture,« razmišlja predavatelj z MGU.

Zares raznovrstni jeziki

Oseti s Kavkaza, nekdaj nomadi in vojščaki, danes slikarji in kiparji

Jakov Berliner/Sputnik

Beljajev je razložil, da se jeziki v Rusiji med seboj močno razlikujejo. Imamo indoevropske jezike, med katerimi so močni predvsem slovanski in iranski jeziki, pa jezike iz uralske, altajske, abhazo-adigejske, nahsko-dagestanske, jenisejske, čukotko-kamčatske in eskimsko-aleutske jezikovne skupine, za povrh pa obstajajo še skrajno izolirani jeziki, ki ne spadajo v nobeno veliko skupino, kot sta jukagirščina in nivhščina.

Po splošnih sistemih klasifikacije jezikov si te jezikovne družine med seboj niso sorodne, jeziki so si precej različni tudi po slovničnih strukturah. So pa narodi, ki so si bili več v stiku skozi zgodovino, poenotili nekatere besede in elemente slovnice, kar na primer opazimo pri vplivu kavkaških in turških jezikov na osetijski jezik ali v uralskih in altajskih jezikih narodov ob Volgi in Kami (čuvaški, tatarski, baškirski (turški), marijski, mokšanski in udmurtski (uralski)).

Udmurti, šamani, ki izdelujejo puške

Dmitrij Jermakov

Na vse te jezike narodov Rusije je seveda vplivala tudi ruščina. To se pozna zlasti pri tistih, ki so bili pod Rusijo že več stoletij, še posebej to velja za ugrofinske jezike. Tam je vpliv ruščine neprimerljivo večji kot marsikje po državi, kjer so ljudje prišli v močnejši stik z ruskim jezikom šele v sovjetskih časih.

Izginjanje maternih jezikov

Beljajev priznava, da se v Rusiji danes dogajajo procesi postopnega izginjanja majhnih maternih jezikov, ponekod intenzivno v smeri »smrti jezika«, drugod manj intenzivno v smeri, da se jezik spreminja v mešanico materinščine in ruščine. »Žal celo v relativno ugodnih jezikovnih skupnostih vse pogosteje opažamo takšno 'nepopolno' obvladovanje maternega jezika pri mladih generacijah,« je razložil lingvist.

Beljajev vidi le eno pot rešitve, to sta podpora učenju maternega jezika in širjenje uporabe jezika v javnem življenju. Če se materni jezik uporablja samo še v krogu družine, je to prvi korak k njegovemu izginotju, kaže praksa. Raziskovalec se zavzema za to, da bolj opozarjali na problem izumiranja malih jezikov v Rusiji ter okrepili poljudnoznanstveno in prosvetno dejavnost.

Mahačkala, Dagestan

Iljas Hadži

Jezikoslovna znanost opaža še en trend: Ko narodi Rusije vse bolj rabijo ruščino, v svojo lokalno ruščino prenašajo lastnosti iz svojih rodnih jezikov. Raziskovalci iz Visoke šole za ekonomijo so to podrobno dokumentirali na primeru ruščine v kavkaškem Dagestanu, v kateri se na primer pojavljajo dodatni poudarki s členki in dodani predlogi, kot so jih govorci vajeni iz domačih dagestanskih jezikov. Seveda majhni jeziki nimajo bistvenega vpliva na ruščino, se pa od standardne ruščine precej razlikujejo lokalne različice ruščine, ki so jih začeli resneje preučevati šele v zadnjih letih.

En jezik za vso državo

Shutterstock/Legion Media

Edini jezik v Rusiji, ki ima pomen za vso državo, je izključno ruščina.

Ob tem Beljajev dodaja, da lahko mnoge male jezike, ki jih govorijo v Rusiji, zasledimo v tujini. Lezginski in tatski jezik govorijo tako v Dagestanu kot v Azerbajdžanu. Mnogi narodi, ki govorijo kavkaške jezike, kot so adigejščina, karačevo-balkarščina ali osetijščina, imajo velike diaspore na območju nekdanjega Osmanskega cesarstva v Turčiji, Siriji, Jordaniji in drugod. Kalmiški jezik (Kalmikija) je zelo blizu zahodni mongolščini, ki jo govorijo v Mongoliji. V Rusiji obstajajo majhne avtohtone skupnosti, ki jim je materni jezik nemščina ali jidiš, odkar se je Rusiji priključil Krim, pa je med uradnimi jeziki tudi ukrajinščina.

Prihodnost: So mali jeziki obsojeni na izumrtje?

Uljana Sergučeva, bolje znana kot Kyunney, reperka v jakutskem jeziku

Kunnej

»V pogojih globalizacije so mnogi mali jeziki brez dodatne podpore obsojeni na izumrtje. Le malo pa so ogroženi veliki uradni jeziki subjektov Ruske federacije z bogato književno tradicijo, kot so tatarski, osetijski ali avarski jezik, čeprav tudi pri teh opažamo določeno padanje jezikovnih kompetenc med mlado generacijo. Miniaturne jezike, ki nimajo statusa uradnih jezikov, pa je žal zelo težko rešiti. Urbanizacija uničuje tradicionalne oblike obstoja teh jezikov v majhnih podeželskih skupnostih. Jezikoslovci poskušajo upočasniti ta proces, vendar bi morali še iznajti realističen recept za popolno ohranitev takih jezikov,« razmišlja Beljajev o prihodnosti jezikov narodov Rusije.

Ruski jezikoslovec pravi, da imajo majhni jeziki v Rusiji podobne težave kot majhni jeziki v drugih državah. »Je pa morda specifika naše države, da imajo mnogi jeziki z relativno majhnim številom govorcev določene uradne kulturne inštitucije, literarno tradicijo, reden tisk in tako dalje, k čemur je pripomogla predvsem sovjetska jezikovna politika. Včasih ti uradni atributi izgledajo malce umetno, vendar dejansko v neki meri prispevajo k podpiranju malih jezikov,« je sklenil svoje razmišljanje Oleg Beljajev z MGU.

Priporočamo še:

V Rusiji govorijo rusko in ... še nešteto drugih jezikov!

Jakutski rap in baškirski rok: Kako zveni sodobna glasba v lokalnih jezikih Rusije?

Članki o različnih narodih Rusije

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.