Kdo je v ruščini zares TOVARIŠ?

Sputnik
V hollywoodskih filmih se sovjetski zlikovci vedno nagovarjajo z besedo »tovariš«. Ampak kaj ta beseda zares pomeni?

Po ruski revoluciji 1917 so ustaljeni načini nagovarjanja iz carske Rusije postali zastareli. Rusija je imela zapleten sistem naslavljanja ljudi. Plemiči, plemkinje, javni uslužbenci, vojaški oficirji, spoštovani trgovci in duhovniki – morali ste poznati rang in položaj konkretne osebe ter izbrati primerno ustreznico, ki se je skladala z 'gospod' ali 'gospa'. Samo običajni ljudje – povprečni meščani in kmetje – niso imeli načinov naslavljanja. Pravila so jasno odražala neenakost v ruski družbi.

Boljševiki so se odločili, da bodo to spremenili.

Revolucija v jeziku

Ko je v Franciji revolucija leta 1789 ukinila plemstvo, so si Francozi izmislili nov način nagovarjanja za svobodne ljudi: državljan. Še nekdanji francoski kralj je bil po novem »državljan Ludvik Capet«.

Ampak beseda »državljan« se ni skladala s kontekstom ruske oktobrske revolucije, saj boljševiki niso hoteli poudarjati demokratičnih pravic in državljanskih svoboščin, ampak socializem – zato so izbrali svojo besedo.

Plakat: »Vaša luč, tovariš inženir! Pri sovjetskih strokovnjakih gre za stvar časti, njihove izkušnje in znanje služijo socialistični proizvodnji! Ven iz pisarn – v rudnik!«

Socializem se je rodil v Nemčiji in prvi socialisti so se nagovarjali s Kamerad. V latinščini camarada dobesedno pomeni »sosed v celici«, številne jezikoslovne študije pa pravijo, da je izraz najbrž označeval ljudi, ki so si delili isti bivalni prostor med študijem.

Po francoski revoluciji in evropskih revolucijah 1848 je to postala oblika naklonjenega naslavljanja med ljudmi, ki so podpirali in se borili za socialistične ideje. Ampak v ruščini je imela beseda drugačen koren in je zvenela bistveno drugače od »kameradov« v zahodnih jezikih – to je bila beseda tovariš (rus. товарищ, tovariš').

Trgovski brat

Plakat: »Naši cilji so jasni, naloge določene. Na delo, tovariši!« (citat se pripisuje Nikiti Hruščovu)

Beseda tovariš v ruščini sprva ni označevala prijatelja, ampak partnerja v trgovini oziroma poslu. Izhaja iz korena tovar, ki pomeni »blago«, torej je imela očiten poslovni prizvok. Kozaki pa so s tovariši naslavljali polnopravne člane svoje skupnosti. Pojem je obstajal tudi v javni službi. Od leta 1802 do leta 1917 je obstajala funkcija »ministrovega tovariša«, ki je bil namestnik ministra.

Po revoluciji so boljševiki hitro prevzeli besedo tovariš za univerzalno naslavljanje »svojih« ljudi, tj. komunistov. Sedaj že bivšemu carju Nikolaju Romanovu so po revoluciji rekli »državljan« in ne »tovariš«. »Nisi nam tovariš,« je med boljševiki postala močna žaljivka, ki je bila lahko v 30-ih celo smrtonosna, saj je človeku takoj prinesla nalepko antikomunista.

Tovariš ali državljan?

Plakat: »Human odnos in medsebojno spoštovanje med ljudmi: Človek človeku prijatelj, tovariš in brat!«

V uradnih postopkih, kot so postopki na civilnih in vojaških sodiščih (mimogrede, za manjše prekrške so bila pristojna posebna »tovariška sodišča«), se je prijel izraz državljan (po rusko graždanin). Kajti ni vsak državljan nujno tudi tovariš.

Za razliko od slovenščine, ruščina ni imela ženske oblike za tovariša (obstajala je ruska beseda tovarka, ampak je hitro izumrla). Tako so tudi ženske tovarišice nagovarjali z moško obliko tovariš, so pa priimki ohranili ženske končnice, zato je bila še vedno razlika med »tovariš Ivanov« in »tovariš Ivanova«.

Govor voditelja Sovjetske zveze Leonida Brežnjeva ob 60. obletnici komunistične mladine, 27. 10. 1978.

V sovjetski vojski (pozneje tudi v ruski, ukrajinski in beloruski) je tovariš postal uradno določen izraz na naslavljanje. Nadrejeni je lahko podrejenega nagovoril s činom in priimkom ali s činom in besedo »tovariš«: torej »stotnik Petrov« ali »tovariš stotnik«. Podrejeni pa je lahko nadrejenega nagovoril samo z besedo »tovariš« in činom: »tovariš nadporočnik«, »tovariš narednik«.

Po sovjetski tradiciji so bili »tovariši« vedno tudi voditelji Komunistične partije: tovariš Stalin, tovariš Brežnjev itd.

Kaj pa danes?

V današnji Rusiji ni predpisanih oblik naslavljanja. Predrevolucionarna gospod in gospa (gospodin, gospoža) se uporabljata predvsem ob uradnih priložnostih. Državljan (graždanin) ima sedaj formalen in celo sovražen podton, kar je očiten ostanek iz sovjetskih časov.

Tovariš se sedaj pogosto uporablja ironično ali celo igrivo. Rus bo nekomu, ki mu je naklonjen, sedaj najbrž raje rekel prijatel' (prijatelj) ali znakomyj (dobesedno »znanec«). Ko Rus dandanes nekomu reče »tovariš«, mogoče poskuša prijazno razrešiti neprijetno situacijo ali pomiriti kakšen konflikt. Predstavljajte si na primer prepir v čakalnici za zobozdravnika.

TAKOLE SE PO RUSKO IZREČE BESEDO »TOVARIŠ«:

Preberite še:

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.

Še več zanimivih zgodb in videoposnetkov najdete na Facebook strani Russia Beyond Slovenija
Preberite še:

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke