Pozor! Te države niso del Rusije

Aleksander Kislov
Ta članek je namenjen vsem, ki še vedno mislite, da sta Ukrajina ali Belorusija del Rusije.

Med brskanjem po najbolj priljubljenih spletnih iskalnikih, povezanih z Rusijo, se redno srečujemo z bizarnimi vprašanji, kot so: "Ali je Belorusija v Rusiji?" ali celo: "Je Jugoslavija v Rusiji?" Ob tem da Jugoslavija kot država niti ne obstaja več!

Belorusija

Minsk, glavno mesto Belorusije

Od 13. stoletja so dežele današnje republike Belorusije pripadale Veliki litovski kneževini, ki je kasneje postala del Poljsko-litovske zveze. V letih 1795-1917 je bilo belorusko etnično ozemlje del Ruskega imperija.
2. januarja 1919 je bila ustanovljena Beloruska sovjetska socialistična republika, ki je kasneje postala del ZSSR. Leta 1990, po padcu Sovjetske zveze, je bila Republika Belorusija uradno ustanovljena kot neodvisna država.

Ukrajina

Kijev, glavno mesto Ukrajine

Kijevska Rusija, starodavna država, ki je obstajala pred nastankom Rusije, je nastala na ozemlju sodobne Ukrajine s prestolnico Kijevom. Te dežele so med mongolsko-tatarsko invazijo v 13. stoletju utrpele velike izgube, kasneje pa so postale del Poljsko-litovske zveze.

Po razdelitvi Poljske v letih 1772-1795 so bile dežele Ukrajine razdeljene med Ruskim imperijem in Kraljevino Galicijo in Lodomerijo. Po prenehanju obstoja Ruskega imperija leta 1917 je bila ustanovljena Ukrajinska sovjetska socialistična republika, ki je leta 1922 ravno tako postala del ZSSR. Leta 1991 je Ukrajina postala neodvisna država.

Srbija

Beograd, glavno mesto Srbije

Srbija je neodvisna evropska država, ki obstaja vsaj od 8. do 9. stoletja. Nikoli ni bila del Rusije.

Jugoslavija

Zagreb, danes glavno mesto Hrvaške, je bil nekoč drugo največje mesto v Jugoslaviji (za Beogradom)

Jugoslavija je bila nekoč država na Balkanu, ki je obstajala v letih 1918-2003. Včasih je vključevala Srbijo, Hrvaško, Slovenijo, Makedonijo, Črno goro in Bosno in Hercegovino kot republike; zdaj so vse omenjene države samostojne. In nobena od njih ni bila nikoli del Rusije.

Estonija

Talin, glavno mesto Estonije

Estonske dežele so nekoč pripadale Livonskemu redu. Prav tako so bile pod švedsko oblastjo, preden jih je leta 1721 pod svoje okrilje vzelo Rusko carstvo, kot posledica zmage Rusije v veliki severni vojni. Po padcu Ruskega imperija je bila razglašena Estonska republika. Leta 1940 je Estonija postala del ZSSR in leta 1991 ponovno pridobila neodvisnost.

Gruzija

Tbilisi, glavno mesto Gruzije

V 11. stoletju se je na ozemlju današnje Gruzije pojavila enotna Kraljevina Gruzija. Do 18. stoletja je bila krščanska Gruzija pod velikim pritiskom mejnih muslimanskih držav, leta 1795 pa je doživela močan napad s strani perzijske vojske. Leta 1801 je Gruzija postala del Ruskega imperija. Po njegovem padcu leta 1918 je Gruzija razglasila neodvisnost. V letih 1922-1991 je bila Gruzija del ZSSR kot Gruzijska sovjetska socialistična republika. Od leta 1991 je ponovno samostojna država.

Latvija

Riga, glavno mesto Latvije

Latvijske dežele so bile včasih del države, ki jo je ustvaril Livonski red -Livonije, ki se je kasneje pridružila Poljsko-litovski zvezi in nato postala del Ruskega imperija. Leta 1918 je pridobila neodvisnost kot sovjetska republika Latvija in postala del ZSSR. Leta 1991 je Latvija postala neodvisna.

Litva

Vilnius, glavno mesto Litve

Velika litovska kneževina je nastala v 13. stoletju. Postala je del Poljsko-litovske zveze, ki je bila ustanovljena leta 1569. Tako kot Latvija je kasneje postala del Ruskega imperija, vendar je bil v letih 1918-1940 neodvisna in se ni pridružila ZSSR. Leta 1940 je bila ustanovljena Litovska sovjetska socialistična republika, ki se je sčasoma pridružila ZSSR. Leta 1990 je bila Litva prva sovjetska republika, ki je ponovno pridobila neodvisnost.

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.

Še več zanimivih zgodb in videoposnetkov najdete na Facebook strani Russia Beyond Slovenija
Preberite še:

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke