Kaj se skriva za rusko frazo: "Lesti v steklenico"?

"Resnično, zaradi šestih mesecev ali celo enega leta neprijetnosti ni vredno lesti v steklenico," je v šestdesetih letih zapisal sovjetski disident in zagovornik človekovih pravic Julij Daniel.

Ta izraz - ki na eni strani določeno mero neprijetnosti nasprotuje z "lezenjem v steklenico" na drugi - zveni kot popoln nesmisel. Morda se vam zdi, da ga Rusi uporabljajo, ko govorijo o vodki ali prekomernem popivanju... toda ne, nasvet, da ne "lezete v steklenico", nima nič opraviti s tem, da se ne spremenite v alkoholika.

Pravzaprav izraz лезть в бутылку ("lezt v butilku") (dobesedno: "lesti v steklenico") pomeni močno razjeziti se, izgubiti živce ali razburiti se zaradi malenkosti - zaradi dogodkov, ki niso vredni tega. Stari angleški pregovor, ki ga je celo uporabljal Shakespeare, pravi "Mnogo hrupa za nič". V vsakdanjem življenju si lahko predstavljamo naslednjo izjavo: "Če se v podzemni železnici kdo po nesreči zaleti vate, se ne splača lesti v steklenico in zganjati hrup pred celotnim vagonom."

Od kod prihaja "steklenica"?

Kakšna je torej povezava med hrupom in steklenico? V zgornjem stavku se beseda "steklenica" seveda ne uporablja v svojem dobesednem pomenu.

Steklenica v Sankt Peterburgu

Legion Media

"Steklenica" je bil priljubljen vzdevek zaporniškega bloka na otoku Nova Holandija v Sankt Peterburgu! Stavba pomorskega zapora v obliki obroča je bila postavljena na otoku leta 1829 po načrtu arhitekta Aleksandra Stauberta. Nova Holandija je bil nekoč industrijski kompleks z ladijskimi ladjedelnicami in skladišči, pa tudi zapor za mornarje z vzdevkom "Steklenica".

Strinjali se boste, da nihče ni hotel končati v "Steklenici", sploh pa zaradi nekih malenkosti. Torej, legenda pravi, da ta izraz izhaja ravno od tam. Mornarji so včasih opozarjali drug drugega - držite se v oblasti, sicer boste končali v "Steklenici" in tako je izraz postal del vsakdanjega govora.

Zakaj Rusi vedno nekam lezejo?

Ruski jezik ima neskončne fraze in izraze, ki vsebujejo glagol "lezt", in vsi imajo različne pomene.

Na sliki je "rožon", koničasti kol postavljen pod kotom

Javna domena

• Лезть в пузырь - "lezt v puzir" (lesti v mehurček) ​​- poznejši sinonim za "lezt v butilku"
• Лезть на рожон - "lezt na rožon" (plezati na koničast kol) - zavestno delati nekaj tveganega
• Лезть на рога - "lezt na roga" (plezati na rogove) - izzivati, iskati borbo
• Лезть из кожи вон - "lezt iz koži von" (lesti iz kože) - zelo se potruditi, več kot bi zmogli
• Лезть поперед батьки в пекло - "lezt poperjod batjki v peklo" (lesti pred očetom v pekel] - narediti nekaj na hitro, brez ustreznega premisleka
• Лезть в душу - "lezt v dušu" (prodreti v dušo nekoga) - poskusiti izvedeti nekaj zelo osebnega
• Лезть на стенку - "lezt na stenku" (plezati na steno) - znajti se v skrajnem obupu. Obstaja tudi pogost pregovor - "lezt na stenu ot boli" (plezati na steno od bolečine).

Obstaja tudi precej arhaičen izraz лезть со свиным рылом в калашный ряд - "lezt so svinim rilom v kalašnij rjad" (prebijati se do stojnic s pecivom s prašičjim gobcem), ki pomeni poskušati prodreti nekam, kjer nimate kaj početi.

V sodobnem ruskem jeziku je priljubljena fraza, лезть не в свое дело - "lezt ne v svojo delo" (ne vtikovati se v zadeve drugih ljudi), ki se uporablja za ljudi, ki kažejo pretirano radovednost ali zanimanje za stvari, ki se jih ne tičejo. Tudi otroku je mogoče zapovedati, не лезь! - "ne lez" (ne lazi tja) - z drugimi besedami, ne hodi, vdiraj ali posegaj tja, kjer ne bi smel.

Glagol "lezt" velja za precej pogovornega in celo grobega.

Po definiciji slovarja "lezt" pomeni bodisi plezati bodisi vdreti s silo ali brez dovoljenja. Obstaja tudi перелезть - "perelezt" - preplezati - ograjo, ali подлезть - "podlezt" - zlesti pod - zaprta vrata, tatovi pa lahko залезть - "zalezt" - zlezejo v - stanovanje.

Poleg tega se glagol pogovorno uporablja tudi za levitev. "Lezet" (odpada) je mogoče uporabiti za opis menjave kačje kože ali mačjih dlak.

Ali res ne obstajajo drugi izrazi, v katerih se "steklenica" uporablja bolj dobesedno?

Aleksander Grinberg/MAMM/MDF/russiainphoto.ru

Ja, obstajajo! Seveda je steklenica splošno razumljena predvsem kot metafora za alkohol.

Če parafraziramo latinski idiom "in vino veritas", ima ruski jezik izraz истина на дне бутылки - "istina na dnu butilki" (resnica leži na dnu steklenice).

Pitje alkohola lahko v ruskem jeziku opišemo tudi kot раздавить бутылку - "razdavit butilku" (razbiti steklenico). Lahko tudi "razdavit" (razbijete koga) ali "soobrazit" (razčistite) med vami tremi. V času Sovjetske zveze je steklenica vodke stala približno tri rublje in ljudje z malo denarja so se zbirali v pivnicah, da bi vsak prispeval en rubelj za eno steklenico.

Pravemu abstinentu pa pravijo враг бутылки - "vrag butilki" (sovražnik steklenice) in nekdo, ki заглядывает в бутылку - "zagljadivajet v butilku" (pokuka v steklenico) pa ima napako v značaju, se občasno lahko napije in se zaradi tega znajde v težavah.

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.