Ti piščančji kotleti so stvaritev restavracije "Metropol" iz Sankt Peterburga, ki je bila med najljubšimi pri nekdanji komunistični eliti države. Ta jed se je na njihovih mizah znašla precej pogosto.
"Metropoli" spominjajo na klasično jed piščanca po kijevsko, vendar z drugačnim nadevom: jetra. Druga razlika je v njihovi velikosti. So zelo majhni - en kos boste pojedli v dveh grižljajih.
Ta različica Moskovskega rassolnika, ki ga ponavadi temelji na goveji juhi, se je pojavila po revoluciji leta 1917. Juha je sestavljena iz piščančje juhe z različnimi podproizvodi in zelišči, ki tvorijo osnovo jedi. V ta recept ni vključena ječmenova kaša, kar ga ločuje od prvotnega "Leningradskega" rassolnika.
Priprava: ½ piščanca (ali 500 g) skuhajte v 2,5 litra vode in precedite juho. 1 koren peteršilja narežite na kocke in prepražite z 200 g zelene, 1 čebulo in 200 g vloženih kumaric. 4 krompirje narežite na kocke. Piščanca kuhajte dokler ni pripravljen, nato ga narežite na majhne koščke, in ga dodajte v lonec. Dodajte lovorjev list, 4 paprike, sol in mlet črni poper. Zmešajte kuhano zelenjavo in surov krompir ter kuhajte, dokler se krompir ne skuha. V juho dodajte 150 ml marinade. 2 minuti preden zaključite s kuhanjem, dodajte še 2 čajni žlički limoninega soka in mešanico stepenega jajca z mlekom in vodo. Postrezite s fino narezanim peteršiljem in kislo smetano.
Recepti za kaserole so v Rusiji ponavadi s pire krompirjem in/ali svinjskim/govejim mletim mesom, vendar piščanec pripomore k nekoliko lažji jedi, in ji prida tudi mehkejšo teksturo.
Priprava: Skuhajte 400 g piščančjega fileja. Pripravite 600 g pire krompirja z uporabo 100 ml mleka in 50 g masla. Pire položite v namaščen pladenj, obložite s plastjo drobno sesekljanega piščančjega fileja, kozarcem kuhanega ali konzerviranega fižola in stepenih jajčnih beljakov (2 kosa). Obložite z naribanim sirom (250 g) in pecite pri 180 stopinjah Celzija, dokler se na vrhu ne oblikuje skorja. Postrezite s kislo smetano in svežimi zelišči po okusu.
Ta solata je rezervirana za posebne priložnosti in je različica "Sleda pod krznenim plaščem", razen tega, da jo oblikujete v obliki zapestnice, semena granatnega jabolka pa krasijo vrh. Poetično ime je izposojeno iz romantičnega romana, ki ga je leta 1910 napisal ruski avtor Aleksander Kuprin.
Ta pita sega vse do Stare Rusije iz 16. stoletja - še preden je nastala sodobna Rusija. Nekoliko spominja na klobuk Vladimirja Monomaha, kar je tudi morda razlog, da se je tako pogosto znašla na mizi Ivana Groznega. Poleg tega se je pita pogosto pojavila na porokah in praznovanjih Svete Trojice.
V poročni različici so sestavine prevzele sveto simboliko: moka je bila osnova srečnega zakonskega življenja, žito je predstavljalo dobrobit družine, piščanec je bil prispodoba plodnosti, majhne figure neveste in ženina, narejene iz pšenice, so bile simbol družine z veliko otrok, rože pa simbol lepote in ženskosti.
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.
