Konzervirani morski sadeži iz Sahalinske regije
Sergej Metelica/TASSČe verjamemo kultni "Knjigi o okusni in zdravi hrani", je od leta 1937 naprej ponudba konzervirane hrane sovjetske proizvodnje obsegala 700 izdelkov. Naša prejšnja zgodba o konzervirani vodi, ki so jo za nujne primere uporabljali mornarji ali posadke podmornic, ni bila edina nenavadna konzervirana hrana tistega časa.
Nikjer na svetu ajda ni tako priljubljena kot v Rusiji. Jedo jo v različnih oblikah, s sladkorjem in soljo, iz nje pa pripravljajo celo kotlete. Kljub temu da ajde sploh ni treba kuhati, temveč jo je treba le nekaj ur pustiti v vreli vodi, je bilo na sovjetskih policah pogosto mogoče najti konzervirano ajdo. V večini primerov je bila pripravljena s svinjino ali govedino. Glavni porabniki so bili turisti: zlahka je potešila lakoto po dolgih pohodih, poleg tega pa jo je bilo mogoče pogreti kar v kozarcu, tako da so ga za deset minut potopili v vrelo vodo. Dobila je celo vzdevek "zajtrk turista" (včasih so pod tem imenom proizvajali različne konzerve, ki so bile sestavljene iz mesa ali ribjih kroglic). Uporabljale so se samo naravne sestavine, hrana pa se je lahko ohranila do dve leti. Konzervirana kaša se prodaja še danes, in to ne le ajdova, temveč tudi ječmenova in riževa.
Zbiranje brezovega soka je bilo priljubljeno opravilo številnih sovjetskih državljanov (in je še vedno priljubljeno opravilo številnih Rusov). Če pa niso imeli želje, da bi se zgodaj zjutraj odpravili v spomladanski gozd, je bilo mogoče brezov sok najti v najbližji trgovini. Nekje so ga prodajali točenega, nekje pa kar v pločevinki.
Testenine, zvite v kozarcu, so bile namenjene reševanju problema "kuhinjskega suženjstva". Ti polizdelki so bili konec petdesetih let 20. stoletja uvrščeni v katalog konzervirane hrane in so jih takoj začeli proizvajati z mesom. V prodaji so bile testenine v pločevinkah z govedino, svinjino, piščančjo pašteto in piščančjim ragujem.
Velik del sovjetskih konzerv je bil namenjen prav ribam: papaline v olju, glamoči v paradižniku, rožnati losos v lastnem soku. Poleg tega pa so v ZSSR izdelovali tudi konzerve kamčatskih rakovic, ki so danes zelo drage. Na Kamčatki so delovala celo posebna plovila za ribolov rakovic - plavajoče tovarne konzerv.
Lov na kite je bil v ZSSR prepovedan leta 1987, do takrat pa je bilo v prodaji mogoče zaslediti tudi kitovo meso v pločevinkah.
"Nekajkrat sem poskusil konzervirano kitovo meso," piše bloger Maksim Maljavin iz Toljattija. "Nekako je spominjalo na goveje meso, le da je bilo bolj mehko - in bilo je samo meso. Potem ga nisem nikoli več našel, ne glede na to, koliko sem iskal po policah trgovin. Nekam je izginilo in se ni nikoli več pojavilo."
Kril so majhni rakci, ki se uporabljajo predvsem za krmo. V poznih šestdesetih letih prejšnjega stoletja je Sovjetska zveza izumila pasto Okean (ocean) in konzervirano meso. Sprva so bili ljudje zmedeni, kako bi lahko kril uporabili za kuhanje, vendar jih je oglaševanje prepričalo, da so poskusili. Kril se je izkazal za okusen in zdrav namaz za sendviče, saj vsebuje le naravne sestavine - kril in sol. Meso krila izgleda kot meso majhnih kozic, okus pa je bolj slan in "ribji", kar bodo cenili ljubitelji morske hrane.
Ena najbolj nenavadnih (vendar zelo priljubljenih) sovjetskih živil je kukumarija ali morska kumara. Na prvi pogled ni nič posebnega, vendar ta mehkužec pomaga vsem, ki imajo težave s ščitnico. Izjemno redko jo je bilo mogoče najti svežo, vendar se je v ribjih oddelkih občasno pojavljala konzervirana kumarija.
Paprika, polnjena z rižem in mletim mesom, je v Rusiji še vedno izredna priljubljena jed. V sovjetskih časih so polnjene paprike proizvajali kot pripravljeno jed, ki jo je bilo treba pred serviranjem le pogreti.
V sovjetskih časih so konzervirali tudi borsč, najljubšo juho Rusov. Pripravljali so jo v skladu z vsemi pravili: uporabljali so bogato mesno juho z rdečo peso, zeljem in krompirjem. V pločevinkah so bile na voljo tudi druge tradicionalne ruske juhe, kot so šči (zeljnata juha), uha (ribja juha) in rassolnik (kisla juha).
Mnogi Rusi se še vedno spominjajo okusa kaviarja iz bučk ali jajčevcev, ki sta bila v ZSSR zelo priljubljena. Poleg te zelenjave pa so v kozarce zvijali tudi rdečo peso, iz katere niso delali le namazov, temveč so jo tudi preprosto marinirali v majhnih koščkih.
Spoštovani bralci!
Naša spletna stran je na žalost blokirana na območju Slovenije, podobni grožnji so izpostavljene tudi naše strani na družbenih omrežjih. Če torej želite biti na tekočem z našo najnovejšo vsebino, preprosto naredite naslednje:
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.
