»Deviška polja«: Boj Sovjetske zveze proti pomanjkanju hrane

Nikita Hruščov v kolhozu Moskovski. Foto: Valentin Soboljov/TASS

Kampanjo Deviška polja, katere namen je bilo izkoriščanje novih površin za kmetijsko proizvodnjo, so zagnali leta 1954. Ideja se je porodila Nikiti Hruščovu, ki je skozi del hladne vojne vodil Sovjetsko zvezo. Zemljo naj bi spremenili v rodovitne površine in tako drastično povečali proizvodnjo žita, s čimer bi odpravili pomanjkanje hrane v ZSSR.

16. avgusta 1956 je vlada izdala dekret z nazivom Izsuševanje in osvojitev neobdelane zemlje. Več kot 1,5 milijona ljudi se je odpravilo v stepe Kazahstana, regije ob Volgi, Sibirije in Urala, da bi tam gojili žito.

Moskva, ZSSR. Člani Komunistične partije Sovjetske zveze organizirajo sestanek za sodelovanje v kampanji. Foto: V. Zunjin / TASS

Oblasti so stavile na zagreto mladino in za projekt se je javilo okoli 300.000 članov Komsomola (sovjetska komunistična mladina). V petdesetih letih je skupno v kampanji sodelovalo 1,7 milijona ljudi.

Demobilizirani sovjetski vojaki se odpravljajo na "deviška polja", 1. julij 1960. Foto: Mihail Ozerski/TASS

Leonid Brežnjev, ki je na čelu Sovjetske zveze zamenjal Hruščova leta 1964, je bil leta 1955 še imenovan za generalnega sekretarja Komunistične partije Kazahstana. Pozneje je objavil knjigo Deviška polja.

Foto: Nikolaj Žiganov/TASS

»Vrhunec Deviških polj je bil leta 1956. Pridelki so bili ogromni,« je pisal politik. In res, tistega leta je bil pridelek izredno visok. Vzgojili so več kot 125 milijonov ton žita, največji letni pridelek žita v zgodovini Sovjetske zveze. Polovica je bila pridelana na Deviških poljih. Potem pa je proizvodnja začela stalno padati.

Kolona tovornjakov, polnih žit, se vrača z "deviških polj" v Socialistični sovjetski republiki Kazahstan. Foto: Vladimir Davidov / TASS

Rezultati kampanje so bili mešani. Po eni strani so se sovjetske površine za pridelavo hrane povečale za 45 milijonov hektarjev. Zaradi več žita so za nekaj časa zajezili pomanjkanje hrane, a to ni bila dolgoročna rešitev problema.

Po drugi strani je bila vsaka žetev nepredvidljiva. Prav tako je bil življenjski standard pridelovalcev Deviških polj slab. Premalo je bilo strojev. Suhe razmere v Kazahstanu niso bile naklonjene proizvodnji žita, zato se je pojavil problem z erozijo zemlje.

Vir: TASS

V poznih petdesetih letih so Deviška polja »požrla« 20 odstotkov vseh sovjetskih investicij v kmetijstvo. Kritiki izpostavljajo, da je shema zanemarjala druga podeželska območja v Sovjetski zvezi. Eden od nasprotnikov Hruščova med vodilnimi sovjetskimi politiki Vjačeslav Molotov mu je očital, da je obseg kampanje napačen, saj da gre za »nepremišljen poskus«.

Preberite tudi:

»Pa dokaži tajni policiji, da nisi kamela!« (sovjetski politični vici)

Kako je bombaž povzročil razpad Sovjetske zveze

Maček na sovjetski način: ZSSR je bila tudi dežela piva

Odpor do dejstev: Kakšne so bile prave razsežnosti Stalinovega terorja?

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.