Za portal Novaja epoha je o prihodnosti med Rusijo in zvezo NATO spregovoril ruski zgodovinar in politolog Aleksej Fenenko, ki je prepričan, da ti še nikoli niso bili v tako kritičnem stanju kot danes in da je situacija zaradi odsotnosti trdnih varovalk danes še bolj nevarna od časov hladne vojne.
»Danes je obnovitev vojaškega dialoga med Rusijo in Natom nujna, a malo realistična. Politiki pogosto govorijo, da se je Evropa vrnila v 'stanje hladne vojne'. A takšna napoved trpi od pretiranega optimizma. V letih hladne vojne so se v Evropi razvili močni mehanizmi preprečevanja vojne: Helsinška listina iz leta 1975 je uvedla sam pojem 'ukrepov zaupanja', Stockholmski dogovor SVSE (1986), Dogovor o konvencionalnih oboroženih silah v Evropi (1990). Zadnji v tej vrsti je bil temeljni akt Rusija-NATO (1997). A so v zadnjih 20 letih vse te pogodbe propadle,« razmišlja Fenenko.
Za najhujša je označil propad pogodbe OVSE in temeljnega akta med Rusijo in NATOM. Prva je mrtva po propadu koordinacijske skupine po tej pogodbi, temeljni akt Rusija-NATO pa je neopazno umrl 27. maja 2017 – imel je namreč določilo, da se pogodba avtomatično podaljšuje na vsakih 10 let, če ni ugovora, a je decembra 2015 Poljska vložila veto na avtomatično podaljšanje dogovora. NATO se je po pogojih akta odpovedal nameri po razvoju jedrskega orožja in velikih vojaških kontingentov. »Sedaj tega ni, vstopili smo v Evropo brez pravil vojaškega delovanja,« svari ruski strokovnjak.
Po njegovem prepričanju bi bil lahko rezultat militarizacija območja od Baltskega do Črnega morja, kar je nekaj povsem drugega v primerjavi z razmerami Nemčije med hladno vojno, kjer je obstajala jasna delitev najprej na okupacijske cone, nato na interesne sfere vpliva. »Baltsko-črnomorska regija je nasičena z realnimi in potencialnimi vojaškimi konflikti. Razmejitvenih črt tukaj praktično ni. Obstaja veliko tveganje, da bo militarizacija privedla do vojaškega spopada med Rusijo in Natom. Lahko se najprej začne kot lokalni konflikt, po vzorcu omejenega sodelovanja ZDA v 'Petdnevni vojni' med Rusijo in Gruzijo leta 2008. Ali lahko garantiramo, da konflikt v Baltsko-črnomorski regiji ne bo izbruhnil zaradi slučajnega izstrelka ali postopne eskalacije?«
Fenenko v prispevku sklene, da se ne vračamo v hladno vojno, temveč v bolj nevarno obdobje – Evropo pred prvo svetovno vojno, ki se je začela med demokratičnimi državami, ki so v pogojih krize hitele z izvedbo načrtov mobilizacije, da bi druga drugo prehitele.
Prepričan je, da je najbolj nevaren scenarij postopen izbruh vojne po zgledu vojne v Bosni in Hercegovini ali Siriji: »Strani so vanju vstopale postopoma, skozi veliko vmesnih stanj med vojno in mirom. Ali lahko garantiramo, da se nekaj podobnega ne bo zgodilo v Baltsko-Črnomorski regiji? Trenutno zagotovil ni, ali bolj točno, vse manj in manj jih je. Upanja, da bo administracija Trumpa na to temo začela dialog, se niso izkazala za utemeljena,« je zaključil ruski strokovnjak.
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.
