Smo danes v novi hladni vojni?

Sovjetski plakat: Fraze (»Mir, obramba, razorožitev«) in … baze.

Sovjetski plakat: Fraze (»Mir, obramba, razorožitev«) in … baze.

Getty Images
Hladna vojna in današnji svet sta si zelo podobna v tem, da se zaostrene geopolitične razmere odražajo v lokalnih konfliktih. Da bi te konflikte uspešno rešili, bodo morali Rusija in države Zahoda pozabiti na pravila hladne vojne.

»Besede politikov in visokih vojaških poveljnikov so vse bolj bojevite, doktrine imajo vse ostrejše formulacije … lahko izpostavimo vse znake hladne vojne.« Zadnji voditelj Sovjetske zveze Mihail Gorbačov je že večkrat opozarjal na začetek nove hladne vojne in je to sedaj storil še enkrat.

»V nekem trenutku se je to zavedanje spremenilo v vzklike 'Volkovi! Volkovi!' iz znane otroške pravljice,« je zapisal politolog Fjodor Lukjanov o neskončnem vlečenju vzporednic med hladno vojno in današnjim svetom. Ampak politolog pri tem doda pomembno opombo: »Toda zdaj ima predsednik Sovjetske zveze prav.«

Retorika predstavnikov Rusije in ZDA je zares postala bistveno manj zadržana, voditelji pa govorijo o izgubi medsebojnega zaupanja. Četudi strokovnjaki res najdejo nedvoumne vzporednice, pa so mnogi izjavili celo, da je današnji čas še manj stabilen od časov hladne vojne.

Nova hladna vojna?

Glavna podobnost med staro in novo hladno vojno je v tem, da danes doživljamo zaostritev geopolitičnih razmer v svetu, napetosti pa so izbruhnile v obliki konfliktov v različnih delih sveta, zlasti v Siriji in Ukrajini.

Toda celo v situaciji, ko raste nezaupanje med Rusijo in ZDA, strokovnjaki ne morejo povsem govoriti o začetku nove hladne vojne, ker nimamo ideološkega spopada. »Velika razlika je v tem, da sta bila takrat dva svetova v veliki meri drug od drugega izolirana, danes pa smo […] v marsičem ponotranjili isti svetovni nazor,« pravi Mark Galeotti, izkušeni raziskovalec Inštituta za mednarodne odnose v Pragi. Po besedah tega strokovnjaka danes ne moremo govoriti o začetku nove hladne vojne, kljub številnim znakom, ki bi jih lahko prehitro imeli za znanilce ponavljanja svetovnega postavljanja bloka proti bloku. .

Tudi to ni edina razlika novih časov v primerjavi s tistimi, ki so jih Rusi in Američani preživljali v drugi polovici 20. stoletja. »Rusija in ZDA do danes ostajata največji jedrski državi na svetu, toda trdna vojaška moč je v zadnjih treh desetletjih izgubila svojo pomembnost,« razlaga za RBTH Boris Stremlin, profesor mednarodnih odnosov, ki preučuje zgodovino hladne vojne. »Skupna raven moči obeh držav ni več sorazmerna, še bolj pomembno pa je, da je v sodobnem sistemu mednarodnih odnosov veliko več igralcev, ki jih Rusija in ZDA ne moreta več učinkovito disciplinirati,« nadaljuje Stremlin.

Z drugimi besedami, Rusija in ZDA ne moreta učinkovito reševati mednarodnih problemov samo med seboj, ne da da bi se vključili tudi drugi igralci z globalnim ali regionalnim vplivom. Obdobje sprejemanja odločitev v dvoje se je končalo z razpadom ZSSR, učinkovito reševanje današnjih kriznih situacij pa zahteva vključevanje vse večjega števila zainteresiranih strani. Po prepričanju strokovnjakov danes ravno ta posebnost nosi s seboj toliko nejasnosti in toliko tveganj, da se ljudje nehote vračajo k časom hladne vojne kot neki svojevrstni oporni točki.

Nazaj v prihodnost

»Situacija je ironična, čeprav se je Zahod vrnil k izkoriščanju stereotipov iz hladne vojne in upodablja Rusijo kot grožnjo, je sam koncept hladne vojne hkrati postal blažilno sredstvo, ki daje oporo v svetu, ki je veliko bolj zmeden, se bolj hitro spreminja in ga je težje razumeti,« je za RBTH povedal Anton Fedjašin, direktor Inštituta Carmel za rusko kulturo in zgodovino na Ameriški univerzi v Washingtonu, D.C.

V današnjem svetu, ko nevarnost terorizma bdi nad vsemi brez izjeme, »se bipolarni svet hladne vojne zdi kot obdobje relativne stabilnosti, kjer je bil sovražnik prepoznaven in dostopen po diplomatski poti. Današnji konflikti imajo pri možnostih svojega poteka bistveno manj omejitev,« pojasnjuje Fedjašin.

Kljub agresivni retoriki med hladno vojno je bilo med ZDA in ZSSR hkrati prisotno soglasje, kako kolektivno voditi svet, meni Boris Stremlin. »Danes je glavni vzrok za vrnitev konflikta [med ZDA in Rusijo] v tem, da nikomur ni jasno, kako se bi lahko nadaljevalo upravljanje sveta, to pa vodi k napetostim.«

Eno od najbolj aktualnih vprašanj v danih razmerah je, ali bo med sodobnimi voditelji Rusije in Zahoda prišlo do česa takšnega, kot je bila Kubanska kriza, kar bi lahko omogočilo izgradnjo novega sistema zadrževanja kriznih situacij in mogoče celo sistema vzajemnega delovanja,« razmišlja Lukjanov. Strokovnjaki govorijo, da je nujno potrebno sodelovanje, politiki pa še naprej igrajo igro Hladna vojna 2.0.

Opozorilo! Vsakršno polno ali delno kopiranje gradiva Russia Beyond brez pisnega dovoljenja in neposredne povezave na originalno objavo Russia Beyond in drugih elektronskih virov se smatra za grobo kršenje zakona o avtorskih pravicah Ruske federacije. Russia Beyond in medijska hiša RT si pridržujeta pravico do reagiranja na takšne kršitve v različnih državah, tudi po sodni poti.