Večja kot je revščina, večja je nostalgija po Sovjetski zvezi

Ko so voditelji treh republik Sovjetske zveze – Rusije, Ukrajine in Belorusije – 8. decembra 1991 podpisali Beloveške sporazume in tako ukinili ZSSR, je bil Marat (sogovornik ni želel razkriti svojega pravega imena) star samo nekaj mesecev. Nikoli ni doživel življenja v Sovjetski zvezi, vendar vseeno pogreša to državo.

Marat je danes star 25 let in dela na enem od ruskih ministrstev, povsem zadovoljen je s plačo in svojim življenjem, vendar je vseeno prepričan, da je bilo v sovjetskih časih bolje. »Brezplačno šolstvo, brezplačno zdravstvo,« našteva Marat prednosti pozne ZSSR. »Ljudje so živeli skromno, vendar je država zanje skrbela. Sedaj pa vsem vladata denar in strašna neenakost: kdor je močnejši, ta ima prav. V ZSSR tega ni bilo.«

Kako gre danes bivšim republikam Sovjetske zveze?

Ljubezen do preteklosti

Marat ni edina oseba z nostalgijo do sovjetske preteklosti. Po podatkih sociologov več kot 50% Rusov obžaluje razpad zvezne države. Anketa Levada-centra aprila 2016 je pokazala, da se s takšnim mnenjem strinja 56% vprašanih. Raziskava drugega analitičnega centra VCIOM razkriva, da bi 64% Rusov danes glasovalo za ohranitev Sovjetske zveze, če bi danes potekal podoben referendum, kot so ga izvedli 17. marca 1991, ko so državljani Sovjetske zveze odgovarjali na vprašanje, ali je potrebno ohraniti državo v prejšnji obliki.

Že po tradiciji je odstotek nostalgikov višji pri ljudeh, starejših od 55 let, in prebivalcih na podeželju, se pravi pri socialno nezaščitenih slojih prebivalstva, opaža sociologinja Levada-centra Karina Pipija. Zelo pogosto za ZSSR žalujejo tudi takšni posamezniki, kot je Marat – povsem uspešni in v sodobno družbo vključeni mladi ljudje, ki niso živeli v Sovjetski Zvezi. Med mladino je takšnega mnenja okoli 50% ljudi, je za RBTH povedal Mihail Mamonov, vodja raziskovalnih projektov pri VCIOM (Vseruski center za raziskovanje javnega mnenja, op. prev.).

Nostalgija narašča s siromaštvom

Mamonov opaža, da so vprašani kot pozitivne strani Sovjetske zveze naštevali ene in iste stvari: socialno varnost, močno državo, pravičnost. »Majhna, vendar zagotovljena plača, zaposlitve, ki ti jih omogočajo,« – to je nekaj, kar so ljudje v času hude tržne konkurence izgubili, zato se obračajo v preteklost, kjer se jim zdi, da je vse to obstajalo, pojasnjuje sociolog.

Če pogledamo širšo dinamiko socioloških raziskav Levada-centra skozi leta, vidimo, da je nostalgija po Sovjetski zvezi dosegla svoj vrh v letu 2000: tedaj je razpad zvezne države obžalovalo 75% prebivalcev. V prvem desetletju po letu 2000 se je raven nostalgije zniževala, najmanj pa so Sovjetsko zvezo pogrešali leta 2012 (le 49%), od leta 2013 pa spet opažamo naraščanje nostalgije.

Po besedah Mihaila Mamonova trend kaže na to, da glavni razlog za nostalgijo po Sovjetski zvezi tiči v ekonomiji. Leta 2000 so bili prebivalci Rusije najbolj siromašni in jim je najbolj primanjkovalo stabilnosti iz sovjetskih časov, pojasnjuje strokovnjak. Po letu 2000 so prihodki Rusov naraščali skupaj z gospodarstvom, zato so ljudje manj žalovali za preteklostjo. Vendar je z začetkom gospodarske krize nostalgija spet narasla.

V Rusiji se na novo rojevajo sovjetske znamke

- Julija 2016 so zagnali spletno trgovino obutve Dve žogi (Dva mjača), ki je narejena po tehnologiji 70. let in z nostalgičnim sovjetskim dizajnom. »To je hkrati poklon socialistični dediščini in nostalgiji po kvaliteti,« pišejo na spletni strani trgovine.

- Februarja 2016 so v javnost prišli načrti za obuditev sovjetske znamke zrcalnih fotoaparatov Zenit. V korporaciji Rosteh so Zenit zasnovali kot luksuzni fotoaparat, podoben aparatu Leica.

- Mnoge druge sovjetske znamke že dolgo nadaljujejo svoje življenje v Rusiji: vodka Stoličnaja, šampanjec Sovjetskoje, topljeni sir Družba, čokolada Aljonka in še mnogi drugi izdelki so se prvič pojavili v Sovjetski zvezi, a jih še danes zlahka najdemo na trgovskih policah.

- Ostankov sovjetskega življenja ne najdemo le v živilih. Vladimir Putin je leta 2014 obudil sovjetski sistem, imenovan Pripravljenost na delo in obrambo (GTO), ki predvideva športne normative v 11 starostnih skupinah. Kot je dejal Putin, so ponovno uvedli GTO, da bi povečali zanimanje za šport in izboljšali zdravje prebivalstva.

Žalujejo za mitološko Sovjetsko zvezo, ne realno

Nina Mečtajeva je stara 65 let in je v Sovjetski zvezi preživela velik del življenja, vendar se za razliko od mnogih sovrstnikov ne bi želela vrniti v tiste čase. »Seveda danes ni vse idealno. Toda ti, ki govorijo, kako čudovito je bilo v ZSSR, pozabljajo, kakšno je bilo takrat življenje v resnici. Stalne vrste v trgovinah in na poliklinikah, partijska zborovanja, na katerih so govorili o stvareh, v katere že dolgo nihče ni verjel. Država je bila zaprta pred svetom,« ocenjuje Mečtajeva.

Mihail Mamonov se strinja, da se nostalgična podoba Sovjetske zveze močno razlikuje od resnične države. »Sovjetsko zvezo danes v veliki meri idealizirajo. Vse pozitivne stvari hipertrofirajo, negativne stvari pa bodisi pozabljajo, bodisi znižujejo njihovo ostrino,« razlaga strokovnjak.

Komunistični mozaiki na ruskih ulicah

Kljub nostalgiji je socialistično gibanje šibko

Čeprav sovjetsko obdobje danes uživa veliko priljubljenost in čeprav se je Sovjetska zveza sklicevala na socializem, današnja politična gibanja na levici niso pretirano uspešna. Tako je Komunistična partija Ruske federacije (KPRF), ki sebe razglaša za naslednico Komunistične partije Sovjetske zveze, na parlamentarnih volitvah 18. septembra zbrala 13%, kar je bistveno manj kot leta 2011, ko je osvojila 19%.

»Ljubezen do ZSSR se ne kaže v uspehu sodobne levice, pa naj bodo to KPRF ali sindikati. Slednji v zavesti množic niso povezani s Sovjetsko zvezo,« je prepričan Mihail Mamonov. Sociolog tudi opaža, da »ob vsej ljubezni do ZSSR absolutna večina (70-75%) govori, da se v ta čas ne bomo nikoli več vrnili«.

Zgodba o neuspešnem puču: Zakaj Sovjetske zveze ni bilo mogoče več rešiti

© Rossijskaja Gazeta. Vse pravice pridržane.