Kako se je v Sovjetski zvezi pojavil virus HIV

Prve primere okužbe z virusom HIV so v Rusiji odkrili v 80. letih, čeprav obstaja več razlag, kje in pri kom se je pojavil prvič.

Prve primere okužbe z virusom HIV so v Rusiji odkrili v 80. letih, čeprav obstaja več razlag, kje in pri kom se je pojavil prvič.

I. Šagautdinov/TASS
Potem, ko so v Jekaterinburgu včeraj razglasili epidemijo virusa HIV, se novinarka sprašuje, kdo je prvi pripeljal virus v Rusijo. AIDS se je v Sovjetski zvezi pojavil veliko pozneje kot na Zahodu, zato so najprej nekateri celo menili, da je ta virus značilen samo za kapitalistične družbe.

V enem od največjih mest v Rusiji, Jekaterinburgu (1420 km vzhodno od Moskve), razsaja epidemija virusa HIV – okužbo ima vsak 50. prebivalec mesta. To je 1. novembra sporočila prva namestnica vodje zdravstvene uprave Jekaterinburga Tatjana Savinova: Po njenih besedah ima virus 1826 ljudi na 100 tisoč prebivalcev oziroma 1,8% prebivalstva mesta. Tudi v Rusiji na splošno je situacija precej neugodna. Pri RBTH smo se odločili, da spomnimo, kako je AIDS prišel v Sovjetsko zvezo in kako se je vse skupaj začelo.

Ob svetovnem dnevu AIDS-a so v laboratoriju za hitro testiranje v Jekaterinburgu odvzemali vzorce krvi, ki so potrebni za hitre teste na virus HIV. Pavel Lisicin/RIA NovostiOb svetovnem dnevu AIDS-a so v laboratoriju za hitro testiranje v Jekaterinburgu odvzemali vzorce krvi, ki so potrebni za hitre teste na virus HIV. Pavel Lisicin/RIA Novosti

Prvi primer

Do sredine 80. let 20. stoletja je bil HIV za prebivalce Sovjetske zveze »bolezen, ki je razširjena na Zahodu med prostitutkami, brezdomci in homoseksualci«.

Še leta 1986 je zdravstveni minister Ruske sovjetske federativne socialistične republike v programu Vremja govoril naslednje: »V Ameriki AIDS razsaja od leta 1981, to je zahodna bolezen. Pri nas ni osnove za širjenje te okužbe, ker v Rusiji nimamo narkomanije in prostitucije.« Že čez dve leti je minister za zdravje Andrej Kozlov že zabeležil prvo smrt zaradi AIDS v Sovjetski zvezi.

Diagnozo prej sploh ni bilo mogoče postaviti – prvi pregled za virus HIV so v ZSSR izvedli šele poleti leta 1987. Prvi sovjetski državljan z virusom HIV je bil mlad fant, ki je nekaj časa v Afriki delal kot prevajalec iz angleškega jezika v Afriki. Do konca leta so med ljudmi, s katerimi je bil v stiku, našteli že 25 okuženih s HIV.

Bloger Anton Nosik podaja svojo razlago dogodkov. Po njegovih trditvah je osebno poznal prvega sovjetskega človeka z virusom HIV. Šlo je za inženirja Krasičkova, ki ga je Sovjetska zveza poslala v Tanzanijo, kjer se je ukvarjal z industrijsko gradnjo. Kot pasivni homoseksualec se je Karasičkov z virusom HIV okužil preko spolnega odnosa. Leta 1984 se je vrnil v Moskvo in kmalu ugotovil, da z njim nekaj ni v redu.

Naslednjih nekaj let je preživel v takrat (in še danes) edini specializirani državni bolnišnici v Moskvi, pozneje pa je umrl za posledicami bolezni. Še en primer okužbe z virusom HIV se je zgodil v Odesi (Ukrajina). Jeseni leta 1988 so otroku posthumno diagnosticirali AIDS. Izkazalo se je, da se je okužil preko matere, ki se je okužila s spolnim občevanjem. Prav omenjena smrt je pripomogla k temu, da so začeli zdravniki HIV iskati pri veliko večjem številu otrok.

Sovjetska zveza. 1. septembra 1987 leta. Točka za anonimno testiranje na vorus HIV. Medicinske sestre med delom na točki za anonimno testiranje na virus HIV./ Vladimir Velengurin/TASS.Sovjetska zveza. 1. septembra 1987 leta. Točka za anonimno testiranje na vorus HIV. Medicinske sestre med delom na točki za anonimno testiranje na virus HIV./ Vladimir Velengurin/TASS.

Žarišče v Kalmikiji

Temu je sledil pojav virusa v mestu Elista (1147 km jugovzhodno od Moskve), prestolnici Kalmiške avtonomne sovjetske socialistične republike. Prva pacienta sta bila ženska darovalka in majhen otrok. Pozneje se je izkazalo, da se je otrok z virusom okužil v bolnišnici.

Po pregledu republiške otroške bolnišnice, v kateri se je zdravil omenjeni otrok, se je izkazalo, da se je zaradi malomarnosti medicinskega osebja, ki je uporabljalo ne-sterilne medicinske instrumente, kot so injekcije in brizge, z virusom okužilo 75 otrok in štiri ženske.

Eden od otrok se je rodil HIV-pozitivni materi, pri možu so odkrili AIDS. Okužil se je med delom v Kongu, kjer je ženo varal s tamkajšnjimi ženskami. Diagnozo je postavila republiška sanitetno-epidemična postaja, kjer je bolniško osebje po pričevanju nekaterih očividcev uporabljalo ne-sterilizirane brizge, na katerih so zgolj menjavali igle. Brizge za enkratno uporabo takrat še niso bile razširjene.

Nekaj okuženih otrok so premestili v Volgograd, Stavropol in Rostov-na-Donu, kar je za seboj povleklo nov val okužb. V trenutku okužbe so bili nekateri otroci v reanimaciji, kar je omogočalo zelo hitro napredovanje infekcije.

Do leta 1990 je bilo že več kot 270 HIV-pozitivnih otrok.

Minister za zdravje ZSSR Jevgenij Čazov je medicinskemu osebju, ki je bilo krivo za okužbe,  resda podelil ukor, nihče pa ni bil huje kaznovan.

Oboleli je niso odnesli tako preprosto. Čeprav jim je leta 2011 uspelo obnoviti sodni proces, je do takrat umrlo že več kot polovica otrok, ki so se okužili v Elisti.

Minister za zdravje in socialni razvoj Kalmikije Vladimir Šovunov je poročal: »Danes 44 ljudi, ki so se okužili leta 1988, prejema 22 844 rubljev (324 evrov, op. prev.) pomoči na mesec. Pomoč je vsako leto indeksirana v skladu z inflacijo. Še 16 ljudi od republiške vlade vsak mesec prejema po 600 rubljev (8,5 evrov), ki so namenjeni skrbi za bolne otroke. Lani smo za pogrebe družinam 12 okuženim s HIV izplačali po 42 tisoč rubljev (596 evrov), enako vsoto je letos dobilo osem družin. Treba je razumeti, da lahko Ministrstvo za zdravje in socialni razvoj pomoč izplačuje samo bolnim otrokom do 18 let, nikakor pa ne njihovim staršem.«

Po podatkih Federalnega znanstveno-metodološkega centra za preprečevanje in boj proti AIDS-u je bilo leta 2014 v Rusiji več kot 900 tisoč ljudi z virusom HIV, med njimi so prevladovali moški, ki jih je malo več kot 60%.

Glavni dejavnik, ki predstavlja tveganje za okužbo, je uporaba drog z ne-sterilnimi instrumenti, na drugem mestu pa so heteroseksualni odnosi. Delež primerov okužbe preko stikov med istospolnimi ne presega 2%. Omenjeni kazalec je med letoma 1995 in 1996 drastično padel s 55% na 7%.

Največ ljudi z virusom HIV živi v Irkutski pokrajini: tam jih je skoraj 1500 na 100 tisoč prebivalcev. Najmanj jih je v Sevastopolu in Moskovski pokrajini, kjer ima virus 500 ljudi na 100 tisoč prebivalcev.

Prispevek je bil prvič objavljen na spletnem portalu Gazeta.ru.

© Rossijskaja Gazeta. Vse pravice pridržane.