Se bodo odnosi med Rusijo in Natom kmalu spremenili?

Med vrhom v Bruslju 7. decembra so vodstvo in članice Nata skupaj z zunanjimi ministri Evropske unije podpisali paket 42 projektov za povečanje sodelovanja na področju elektronske varnosti, zaščito pred hibridnim vojskovanjem itd.

Na nedavnem vrhu so posebno pozornost namenjali tudi razvijanju učinkovite strategije za zoperstavljanje zunanji politiki Moskve.

Kakšno je stališče Nata?

Generalni sekretar zveze NATO Jens Stoltenberg je zatrdil, da bo Severnoatlantsko zavezništvo do Rusije izvajalo politiko »dialoga in obrambe«. »Rusija ostaja in Rusije ne bi smeli poskušati izolirati, ampak (bi morali) z njo sodelovati na različnih področjih, tako na nivoju zavezništva kot na nivoju posameznih držav članic Nata,« je dejal Stoltenberg.

Ob tem pa je generalni sekretar prepričan, da je proti Rusiji potrebno podaljšati sankcije. Spomnil je, da bodo za zaščito Evrope in članic Severnoatlantskega zavezništva v baltskih državah in na Poljskem namestili štiri dodatne bataljone (v vsakem je od 800 do 1200 ljudi), pa tudi na odločitev Washingtona, da za štirikrat poveča financiranje svoje vojaške prisotnosti v Evropi.

Pomembna je izjava generalnega sekretarja Nata, da s strani Rusije ne vidi nevarnosti za svojo varnost, ga pa skrbi vse večje število ruskih oboroženih sil v smeri zahoda. »Ne želimo si spopada, želimo ublažiti napetosti,« je Stoltenberg v intervjuju za Kommersant odgovoril na vprašanje, ali ima NATO Rusijo za svojo primarno grožnjo.

Kakšno je stališče Rusije?

Po besedah Aleksandra Gruška, stalnega predstavnika Rusije pri Natu, Moskva ni spremenila svojega stališča do Nata niti ni izrazila želje, da bi ta revidiral svoje odnose z Rusijo. »Situacija se še naprej slabša, konkretno, nastajajo novi štabi in stalno se govori, kako bi moral NATO povečati svojo prisotnost v Črnem morju. Konec koncev je vse to v nasprotju z resničnimi potrebami Evrope na področju varnosti,« je diplomata citirala agencija TASS.

Gruško je poudaril, da »dvojni pristop« šefa Severnoatlantskega zavezništva (kombinacija dialoga in politike odvračanja) vsiljuje Rusiji novo hladno vojno. »Danes je očitno, da NATO svojo prihodnost povezuje z obrambo pred velikim sovražnikom, zato je zavezništvo prisiljeno, da napihuje rusko grožnjo. Čeprav je povsem jasno, da Rusija ne goji nikakršnih agresivnih načrtov proti Natu – to ne bi imelo zveze z zdravim razumom,« je rekel stalni predstavnik Rusije pri Natu.

Kaj lahko Rusija pričakuje od Nata in novega predsednika ZDA?

Po izvolitvi Donalda Trumpa za predsednika ZDA se je v ruski družbi pojavil občutek, da bi se sedaj odnosi z Zahodom lahko izboljšali. A so nekateri ruski strokovnjaki prepričani, da je za takšna pričakovanja še prezgodaj.

»Rusija bi morala paziti na to, čemur jaz rečem 'nihalo Dostojevskega' – mi nihamo od strašnega obupa do popolne evforije, ki je še posebej narasla v zadnjem mesecu po izvolitvi Trumpa in volitvah v nekaterih evropskih državah,« je rekel Viktor Mizin, profesor na Moskovskem državnem inštitutu za mednarodne odnose (MGIMO) in namestnih Direktorja za strateške analize.

Direktor Inštituta za ameriške in kanadske študije Ruske akademije znanosti Valerij Garbuov pa meni, da bo prihodnost odnosov med Rusijo in Natom postala bolj jasna do februarja 2017. »Napredka v odnosih z Natom si ne želi samo Moskva, ampak celi niz držav članic Nata. Sedaj lahko pričakujemo bolj konstruktivno delo obeh strani. Še posebej, če bo na koncu leta potekal sestanek Zveze Rusija-NATO [ta danes dejansko poteka], na katerem bi lahko opredelili nadaljnje smernice sodelovanja,« je rekel Garbuzov.

Po besedah Mizina se vladajoči politični razred v zahodnih državah ni spremenil in še naprej doživlja Rusijo kot problem, namesto da bi jo imeli za zaveznico. »Establišment ne bo dovolil Trumpu, da se približa Rusiji. NATO bo ostal zvest samemu sebi: nadaljevala se bo politika odvračanja Moskve, pa tudi izjave, da Kremelj razvija strategije 'hibridnega vojskovanja', ne vlivajo upanja« je pesimističen Viktor Mizin.

Napredek v izogibanju vojaškim incidentom?

Vendarle pa Mizin pravi, da imata Rusija in NATO sedaj priložnost, da rešita vprašanje preprečevanja incidentov na morju in v zraku ter se dogovoriti o vključevanju transponderjev (sistemi za prepoznavanje pripadnosti vojaških letal), o čemer sta se že pogovarjala ruski predstavnik pri Natu in namestnik generalnega sekretarja zveze.

»Zadnjih nekaj let raste število incidentov na morju in v zraku. Vsi se spomnimo, kako so turški lovci sestrelili ruski bombnik Su-24 konec lanskega leta. Sedaj je glavni cilj, da v prihodnosti takšne tragedije preprečimo,« je še rekel strokovnjak.

© Rossijskaja Gazeta. Vse pravice pridržane.