Katera vprašanja bosta v Moskvi načela Putin in Erdogan

Ruski predsednik Vladimir Putin in turški predsednik Recep Tayyip Erdogan prihajata na tiskovno konferenco po srečanju v Istanbulu 10. oktobra 2016. Vir: Reuters

Ruski predsednik Vladimir Putin in turški predsednik Recep Tayyip Erdogan prihajata na tiskovno konferenco po srečanju v Istanbulu 10. oktobra 2016. Vir: Reuters

Ruski in turški voditelj se bosta v Kremlju osredotočila na morebiten umik ruskih sankcij proti Turčiji, iskanje kompromisov glede Sirije in nabavi ruskih raketnih sistemov S-400.

Turški predsednik  Recep Tayyip Erdoğan danes začenja dvodnevni obisk v Moskvi. Srečal se bo z ruskim kolegom Vladimirjem Putinom in sodeloval na zasedanju Sveta za sodelovanje na visoki ravni med Rusijo in Turčijo.

Erdoğan ima na obisku zelo naporen urnik. Govora bo o morebitni popolni obnovitvi odnosov po krizi novembra 2015, ko je Turčija sestrelila rusko vojaško letalo, za katerega je menila, da je nezakonito kršilo turški zračni prostor. Po tem incidentu je Rusija uvedla sankcije na številne izdelke iz Turčije, uvedla vize za turške državljane in prepovedala prodajo potovanj v turška letovišča.

Čeprav so se formalni odnosi izboljšali (podpisan je bil medvladni sporazum o gradnji plinovoda Turški tok, preklicali so sankcije na turške kmetijske izdelke in ukinili prepoved prodaje turističnih aranžmajev v Turčiji), pa še vedno veljajo vize za turške državljane. Enako velja za sankcije na številne turške izdelke. Vsi ti problemi – ki privedejo do vprašanja popolne obnove prijateljskih odnosov – bodo načeti med Erdoğanovim obiskom.

»Turčija hoče, da bi Rusija ukinila vse gospodarske sankcije in režim viz za turške državljane,« pojasnjuje Kerim Has, strokovnjak za Rusijo in Evrazijo pri USAK, neodvisnem možganskem trustu v Ankari. Čeprav je glede tega sam skeptičen: »Moskve to ne zanima. Mogoče je, da bodo umaknili sankcije na nekatere izdelke ali ukinili zahtevo po vizah, toda popolna ukinitev sankcij ni verjetna.«

Kriza v Siriji

Ena od glavnih tem bo zagotovo reševanje krize v Siriji, poročajo ruski mediji ob sklicevanju na Erdoğanovega svetovalca Ilhurja Çevika. Tako Rusija kot Turčija izvajata svojo vojaško kampanjo v Siriji, od januarja pa tudi skupne operacije proti borcem Islamske države, ki je v Rusiji prepovedana organizacijo. Zaradi možnosti vpliva na sirsko opozicijo je Turčija ključna zaveznica v procesu miroljubnega reševanja sirske krize, ki ga je zagnala Rusija.

»Tema številka ena bo Sirija,« poudarja Has in pri tej temi navaja štiri pomembne točke: »Bodoče sodelovanje v Alepu in sosednjih regijah; širitev sestave pogajalcev (Katar, Savdska Arabija in drugi) pri procesu reševanja krize; odločanje o možnostih za turško-rusko sodelovanje pri osvobajanju Rakke in Manbidža, ko Turčija zaključi z operacijo v Al-Babu; in stališče Rusije do kurdskih enot, ki se borijo v Siriji.«

Vprašanje prehodnega političnega procesa v Siriji bo prav tako na sporedu, je prepričan Anton Madrasov, ruski strokovnjak za Sirijo na Inštitutu za razvoj inovacij v Moskvi. »Proces pogajanj zahteva popuščanje in kompromise, zato je pomembno, da se Rusija in Turčija pogovorita, kako bosta vršila vpliv na Damask in opozicijo pri iskanju skupnih točk,« pravi Madrasov.

Določiti, kdo so teroristi

Voditelja bosta načela tudi vrsto drugih vprašanj. Turški politični analitik Salih Yilmaz z univerze Yildirim Beyazit v Ankari meni, da se bosta dotaknila tudi za Ankaro pomembnih tem, ko sta dejavnost organizacij PKK (Kurdska delavska stranka) in FETO (gibanje pod vplivom klerika Fethullaha Gülena) v Rusiji. Obe organizaciji Turčija smatra za teroristični, FETO pa je kot gibanje za vzporedno državo obtožen organizacije lanskega poskusa državnega udara. Rusija teh dveh organizacij ne priznava za teroristični. »Turčijo zelo skrbi dejstvo, da ima Kurdska delavska stranka v Moskvi svojo pisarno,« je pojasnil Yilmaz.

1. marca je ruski Svet federacije ratificiral rusko-turški dogovor o medsebojni pomoči pri preiskovanju zločinov in izročitvi kriminalcev. Po prepričanju strokovnjakov bo to Turčiji omogočalo vzvod, da poskuša priti do posameznikov na ruskem ozemlju, ki so povezani s FETO in PKK. »To pomeni, da z našimi dejanji potrjujemo namero, da ne bomo sodelovali samo pri vprašanju terorizma, ampak tudi pri izročanju tistih ljudi, ki jih imata Rusija in Turčija za politično nezanesljive,« razlaga Jurij Mavašev, direktor oddelka za politologijo v Moskovskem centru za preučevanje sodobne Turčije.

Nabava S-400

Yilmaz pojasnjuje, da bo Erdoğan med obiskom omenil tudi morebiten nakup ruskih protizračnih raketnih sistemov S-400 s strani Turčije. Bolj okvirno sta voditelja o tem že razpravljala novembra lani. Takrat je šef Zvezne službe za vojaško-tehnološko sodelovanje Aleksander Fomin dobavo sistemov S-400 Turčiji označil za eno od glavnih tem medvladne komisije, obstoj pogovorov med Ankaro in Moskvo o nabavi S-400 pa je potrdil tudi turški obrambni minister Fikri Işık. Čeprav se je medvladna komisija večkrat sestala na začetku decembra 2016, zaenkrat še niso sprejeli konkretne odločitve o sistemih S-400.

»Pogovori o nabavi ruskih S-400 so samo način preusmerjanja pozornosti. Takšne izjave smo s turške strani slišali že mnogokrat,« pa meni Mavašev. Po njegovem mnenju bo Ankara na koncu raje kupila vojaško tehnologijo od ZDA, sodelovanje z Rusijo pa bo ostalo omejeno.

 

Opozorilo! Vsakršno polno ali delno kopiranje gradiva Russia Beyond brez pisnega dovoljenja in neposredne povezave na originalno objavo Russia Beyond in drugih elektronskih virov se smatra za grobo kršenje zakona o avtorskih pravicah Ruske federacije. Russia Beyond in medijska hiša RT si pridržujeta pravico do reagiranja na takšne kršitve v različnih državah, tudi po sodni poti.