Pokopališče sovjetskih avtomobilov ali raj starodobnikov?

Znanost in tehnologija
BORIS JEGOROV
Bogata zbirka redkih sovjetskih avtomobilov pričakuje obiskovalce muzeja na prostem 300 km stran od Moskve. Na žalost pa zaradi slabega stanja večine eksponatov muzej bolj spominja na pokopališče.

Nekega dne, v davnih 90. letih prejšnjega stoletja, je nekdanji tekmovalec v avtomobilskih dirkah Mihail Krasinec končno dojel, kakšen je njegov življenjski cilj, in začel zbirati stare sovjetske avtomobile. Ko je bila njegova domača ulica že prenatrpana z vsakršno pločevino, se je odločil, da potrebuje večji prostor.

Prodal je svoje stanovanje in kupil hišo v vasi Černousovo v Tulski regiji, 300 km stran od ruske prestolnice. Tukaj je nastal njegov čudoviti muzej Avtomobili ZSSR.

Na širokem polju stoji okoli 300 avtomobilov. Večinoma gre za modele od 40. do 90. let 20. stoletja, tako osebne avtomobile kot ogromne tovornjake.

Vzdrževanje muzeja ni niti malo poceni. Mihail je imel srečo, da je leta 2004 pridobil status regionalnega muzeja, še naprej pa potrebuje dodatno financiranje.

Vsi avtomobili in tovornjaki stojijo na odprtem skozi vse leto, na snegu in dežju, zato vsi potrebujejo celovito prenovo. Nekateri so jo že doživeli, mnogi pa razpadajo.

Razstavljena vozila niso kar tako nametana po polju. Razvrščena so po letu proizvodnje, kar obiskovalcem omogoča, da spremljajo celotno zgodovino sovjetske avtomobilske industrije.

Brez terenskega vozila se boste le s težavo prebili do tega polja, je pa vredno poskusiti. Obiskovalci lahko sedejo v vsako razstavljeno vozilo, si ga ogledajo in fotografirajo z vseh strani.

Zbirka ima tudi nekaj edinstvenih primerkov. Dva moskviča z volanom na desni strani sta bila narejena posebej za angleško tržišče. Tu je tudi nekaj starodobnikov tuje proizvodnje: Mercedes Benz W108, Opel Rekord S, Buick Special 8.

Mnenja o tem muzeju so deljena. Nekateri pravijo, da je zbirati na enem mestu vse starodobnike odlična ideja, drugi pa mislijo, da gre za navadno smetišče.

Lastniku muzeja svetujejo, naj zasluži s prodajo redkih primerkov zasebnim zbirkam. Krasinec pa želi ohraniti vse eksponate svojega bogatega muzeja za prihodnje generacije.