Jedrska tekma se je začela pred več kot 60 leti. Sovjetska zveza se je jedrskemu klubu pridružila 29. avgusta ob 7. uri zjutraj, ko je slepeč žarek svetlobe razsvetlil testno območje Semipalatinsk, sledil pa mu je močno pokanje električnih žic, ki so za seboj pustile tišino. Testiranje sovjetske prve atomske bombe RDS-1 je bilo uspešno.
Inženirji so z delom na projektu začeli leta 1943, potem ko so sovjetski obveščevalni agenti v Veliki Britaniji pridobili tajne znanstvene podatke o nuklearni energiji. Več vohunov se je vtihotapilo tudi v nekatere ameriške jedrske raziskovalne objekte.
"Podatki o ameriški plutonijevi bombi, ki so jih pridobili naši agenti, so omogočili izognitev več napakam med razvojem RDS-1, s tem pa smo zmanjšali tudi čas in stroške izdelave," je dejal profesor Valentin Kostjukov, vodja ruskega Raziskovalnega inštituta za eksperimentalno fiziko v Sarovu.
Varnost na prvem mestu
Že od začetka 40. let prednjega stoletja so ZDA, Velika Britanija in Sovjetska zveza skušale ustvariti jedrsko orožje. Konec leta 1941 je ameriška vlada dobila ogromna sredstva za jedrske raziskave, rezultat pa je bil "The Gadget", implozijska plutonijeva bomba, ki so jo detonirali 16. julija leta 1945 v New Mexicu kot del testa Trinity.
Sedaj pa je prišel čas za prikaz moči. ZDA so želele svetu, še posebej pa Sovjetski zvezi, pokazati svoje novo pridobljene uničevalne sposobnosti. Japonska, zaveznica nacistične Nemčije, je bila izbrana kot tarča za napad, ki bi končal pacifiško vojno. Atomsko bombo Little Boy so 6. avgusta 1945 odvrgli na Hirošimo, tri dni kasneje pa je na Nagasaki padla bomba Fat Man. Na sto tisoče Japoncev je bilo ubitih v nekaj sekundah, drugi pa so bili obsojeni na počasno umiranje zaradi posledic sevanja.
Atomsko bombardiranje teh dveh japonskih mest je bilo namenjeno šokiranju sovjetskega vodje Josifa Stalina. Razvoj jedrskega orožja je takoj postala ena največjih državnih varnostnih prioritet. Najboljši in najperspektivnejši znanstveniki, vključno s fizikoma Igorjem Kurčatovim in Pjotrom Kapico, so začeli delati na projektu.
Triumf sovjetske znanosti in obveščevalne službe
Podatki, ki so jih zbrali sovjetski agenti, so prihranili ogromno časa. "Jasno je bilo, da so bile že od vsega začetka nekatere tehnične rešitve, uporabljene v ameriškem prototipu, daleč od popolnih," pravi profesor Kostjukov.
"Sovjetski znanstveniki so lahko celo v začetnih fazah projekta ponudili bolje rešitve tako za napravo kot v celoti, pa tudi za posamezne komponente. Vendar pa so želele oblasti dobiti delujočo bombo na zanesljiv način in pri minimalnem tveganju."
Kostjukov je prepričan, da je bila odločitev o uporabi ameriškega dizajna, ki se je že izkazal za učinkovitega, edina razumska pot v tem napetem ozračju. Splošna podoba RDS-1 je sledila dizajnu bombe Fat Man, zunanja lupina in elektronska oprema pa so sovjetski strokovnjaki razvili povsem neodvisno od ameriških idej.
"Delo, ki so ga naši znanstveniki opravili v 40. letih, je bilo prava umetnina, glede na to, s kakšno primitivno opremo so operirali," je dejal Vadim Simonenko, znanstveni direktor ruskega Znanstvenega raziskovalnega inštituta za uporabno fiziko v mestu Snežinsk. "Te raziskave so vodile k poti razumevanja fenomenov kot so termonuklearno izgorevanje, nova in supernova."
Zagotovljen mir
Ameriški uradniki so bili prepričani, da Moskva ne bo uspela izdelati jedrskega orožja pred letom 1954, vendar je Sovjetska zveza izvedla svoj prvi uspešni test že leta 1949. Dogodki na testnem ozemlju Semipalatinsk so končani ameriški monopol nad jedrskim orožjem.
Novica o sovjetski atomski bombi je šokirala ameriško vlado. Julija leta 1949 so zato Američani izdelali jedrski vojni načrt z imenom Trojanec, v okviru katerega bi bombardirali 70 sovjetskih mest z jedrskim orožjem.
"Če Sovjetska zveza ne bi razvila atomske bombe, bi jo Američani sčasoma uničili ali pa si jo podredili," je prepričan Aleksander Vdovin, profesor na Fakulteti za zgodovino Moskovske državne univerze.
Izvedite več o operaciji Dropshot, s katero so ZDA leta 1959 nameravale uničiti Sovjetsko zvezo.
© Rossijskaja Gazeta. Vse pravice pridržane.