Težke kovine, kot so železo, cink, nikelj in baker, pogosto najdemo v prsti, kar ogroža zdraje rastlin in živali. Znanstveniki iz Centra za računalniške in obsežne podatkovne znanosti in inženiring (CDISE) na ruskem inštitutu Skoltech ter Češke univerze za življenjske vede v Pragi so razvili novo tehnologijo, ki lahko očisti prst, onesnaženo s strupenimi odpadki.
Ljudje so spremenili življenjski cikel težkih kovin, tal pa ne onesnažujejo samo z industrijo. Kovine prihajajo v prst tudi z uporabo fosilnih goriv, odplakami in izpušnimi plini. Če ti delci pridejo v zrak, lahko ostanejo v atmosferi in problem razširijo na obsežnejša območja.
Novo čistilno sredstvo na osnovi zelenjavnih odpadkov lahko bistveno nevtralizira težke kovine, pomaga prsti, da se popravi, in ustvari bolj zdravo okolje za organizme v zemlji. Znanstveniki so uspeli določiti točno koncentracijo tega sredstva, ki je potrebna, da lahko »zdravi« prst. »Iskanje najučinkovitejših sredstev za sanacijo je vroče vprašanje po vsem svetu, saj se stalno širijo območja, ki so onesnažena s težkimi kovinami,« je sporočil Skoltech v izjavi za javnost.
Po besedah raziskovalcev eno najvarnejših in stroškovno najugodnejših tehnologij predstavlja nanašanje naravnih snovi z vsebnostjo ogljika, ki absorbirajo težke kovine in pripomorejo k temu, da se v prsti obnovijo mikroorganizmi.
Znanstveniki so preučili tri vrste cenejših in široko dostopnih snovi, kot je bio oglje ali specifično predelan premog, ki nastanejo z razgrajevanjem beljakovin in pepelom. Med eksperimenti, ki so trajali 60 dni, so raziskovali, kako različne količine teh snovi vplivajo na kemične, biološke in toksikološke lastnosti prsti, onesnažene s težkimi kovinami.
Na koncu so izbrali sredstvo na podlagi zelenjavnih odpadkov, ki lahko nevtralizira strupene učinke težkih kovin in izboljša ekosistem v prsti. »Po našem mnenju največ obetajo humične snovi, saj je njihov pozitiven vpliv na prst dokazala vrsta kazalnikov, ki smo jih preučevali med študijo. Raziskavo bomo nadaljevali v tej smeri,« je povedala Marija Pukalčik, raziskovalka Skoltecha.
Rezultati raziskave bodo objavljeni v reviji Chemosphere.
Preberite še: Inovacije iz ruskega tehnoparka Skolkovo, ki lahko izboljšajo svet