Na ruski trg prihaja 90-tonska in največja »leteča ladja« na svetu

V Ruski federaciji načrtujejo proizvodnjo amfibijskega letala A-40 Albatros, katerega vzletna masa znaša neverjetnih 90 ton. To je pravi pravcati orjaški ptič brez primere v svetu!

Portal RIA Novosti poroča, da se v Združenju letalske korporacije OAK, ki se je predstavljala na letošnjem letalskem mitingu Hidroaviosalon-2018, intenzivno pripravljajo na proizvodnjo amfibijskega letala A-40 Albatros.

Letalski miting se je od 6. do 9. septembra odvijal na letališču ruskega mesta Gelendžik v južnem krasnodarskem okrožju. Tamkajšnje letališče služi tudi kot testna baza PAO TANTK G. M. Berijeva. Hidroaviosalon poteka v organizaciji Minpromtorga in pod pokroviteljstvom korporacije OAK.

Osnovne karakteristike amfibijskega letala A-40 Albatros  

A-40 Albatros  (Be-42, projekt V po Natovi kodifikaciji Mermaid) je največje amfibijsko letalo na svetu. Nadomestilo bo model Be-12 – neustrašnega bojevnika proti sovražnim podmornicam.

Prvič je poletelo že leta 1986 – najprej s kopnega, potem pa še z vodne površine –, a je žal priletelo na trdna tla postsovjetske realnosti.

Ne samo, da ima neverjetno 90-tonsko vzletno maso, temveč tudi močan pogonski motor, s katerim lahko celo z vodne površine poleti visoko v nebo. Letalski inženirji so vanj zato vgradili dva osnovna turboventilatorska motorja D-30 KBP (2x 117,68 kH) in dva rezervna (t. i. buster motorja) RD-60K.

Takšne »leteče ladje« v obliki črke T še niste videli!

11,7 metrov visoko letalo je brez kril dolgo 45,70 metrov, s krili vred pa skoraj še enkrat več; skupna dolžina kril je kar 200 m2! Maksimalna hitrost tega podzvočnega letala znaša 800 km/h (vzletna pa kakšnih 720 km/h). Poleti lahko 13.000 m visoko, z maksimalno obremenitvijo pa preleti 4.100 km; prenese 6.500 kg najrazličnejšega bremena (predvsem globinskih bomb in različnih vrst izstrelkov).

Letalo sprejme 4 do 8-člansko posadko.

Ste že prebrali? Rusija potrebuje novo letalo za motenje satelitskih signalov.

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.