Airbus A350 XWB na moskovskem letališču Šeremetjevo v času poskusnih letov po svetu.
Vladimir Pesnja/RIA NovostiNa začetku avgusta je popolnoma novo letalo Boeing 787-10 na ameriškem nebu narisalo ogromno silhueto, kar je bil preizkus vzdržljivost za nove motorje Rolls-Royce Trent 1000. Glede na to, da je Boeing ameriško podjetje, zelo malo ljudi ve, da so pomemben del funkcij na letalu v resnici razvili ruski inženirji v Moskvi.
Silhueta letala nad zemljevidom ZDA, posebni let Boeing Dreamliner 787-8. Vir: Reuters
Oglejmo si omenjeni 787. Njegov nos, notranje dele, inštalacijske sisteme, kot so klimatizacija, sistem za gorivo ter električni in hidravlični sistemi, vhodna vrata, vezi med krili in trupom ter kontrolne površine kril so oblikovali inženirji iz Boeingove podružnice v Rusiji, iz Boeingovega konstruktorskega centra (Boeing Design Center - BDC), ki zaposluje 200 letalskih inženirjev.
Tu niso projektirali samo aviona 787. Boeingov konstruktorski center v Moskvi je največji konstruktorski center za projektiranje letal z računalniško podporo izven ZDA in je sodeloval v več sto projektov družbe Boeing, vključno z:
Poleg delov 787 glavni ruski doprinos predstavljajo konstrukcija, notranjost in zasnova sistema za modele 747-400 BCF, 777-200 LR in 777-300 ER ter zasnova tovornega letala 747 LCF (Large Cargo Freighter).
Trenutno Boeingov center v Moskvi razvija primarne strukture trupa, vzletna in pristajalna krilca za bodočo serijo 777X.
Modificirani Boeing 747-400 Virgin-Orbita, Cosmic Girl. Vir: Bob Ria mlajši / Getty Images
Boeing ni edina korporacija v svetovni letalski industriji, ki ima koristi od ruskih inženirskih veščin. Evropski proizvajalec komercialnih letal Airbus ima prav tako svoj konstruktorski center v Moskvi. Ustanovljen je bil leta 2003 kot skupno podjetje Airbusa ter ruskih podjetij AFK Sistema in KASKOL Gruppa. Inženirski center Airbusa v Rusiji (ECAR) je bil prvi, ki ga je družba odprla izven Evropske unije.
Zakaj tuja podjetja iščejo ruski talent? Za to obstaja vrsta razlogov, pravi Aleksander Kirejcev, generalni direktor Airbusovega centra ECAR. »Ruska inženirska šola je široko priznana povsod po svetu, naši strokovnjaki pa imajo izjemne kvalifikacije. Poleg tega je Airbus v tem času [2003] želel vzpostaviti vezi z ruskimi proizvajalci in je bila ustanovitev inženirskega centra eden od načinov, kako to doseči. Padla je končna odločitev za proizvodnjo določenih delov za letala Airbus v Rusiji in od takrat uspešno delamo na tem,« je povedal za RBTH.
Airbus A350 XWB na moskovskem letališču Šeremetjevo v času poskusnih letov po svetu. Vir: Vladimir Pesnja/RIA Novosti
Evropski proizvajalec letal zares sodeluje z ruskimi podjetji, kot so Korporacija Irkut, podjetje za izdelavo podvozij Gidromaš in ruski proizvajalec titana VSMPO-Avisma.
VSMPO-Avisma sodeluje tudi z ameriškim Boeingom. Njihovo skupno podjetje na Uralu trenutno proizvaja sestavne dele za Boeingove serije 737, 777 in 787. Decembra 2016 sta se podjetji dogovorili za gradnjo drugega obrata v posebni ekonomski coni Titanska dolina, ki bo odprta leta 2018.
IMG: Postavljanje opreme v delavnici podjetja Ural Boeing Manufacturing (UBM), skupnega obrata Boeinga in korporacije VSMPO-Avisma v mestu Vehnjaja Salda v Sverdlovski oblasti. Vir: Pavel Lisicin/RIA Novosti
»Težko je točno oceniti doprinos našega centra h končni proizvodnji Airbusa, lahko pa zagotovo rečem eno stvar: Danes po nebu leti preko 4000 letal naše zasnove. Prav tako izvajamo veliko projektov za podjetje v drugih panogah, vključno z jedrsko energetiko, železniško industrijo in strojegradnjo,« je razložil Kirejcev.
V zadnjih letih so ruski strokovnjaki iz Airbusovega konstruktorskega centra v Moskvi doprinesli k razvoju vseh novih serij letal Airbus, vključno z:
Uresničenih je bilo več kot 120 projektov. Po besedah Kirejeva so tudi 80% inženirskega dela za novi A330-200GMF (General Market Fighter) izvedli inženirji iz centra v Rusiji.
Airbus A350 XWB. Vir: Vladimir Pesnja / RIA Novosti
Novi potniški reaktivec A350 XWB (eXtra Wide Body), glavni konkurent letalu Boeing Dreamliner, je bil prav tako projekt, pri katerem je ruski center sodeloval od vsega začetka. »Delali smo na integraciji zadnjih delov trupa, razvijali module za pričvrščanje sistemov in polic za prtljago, pa tudi notranje in druge manjše funkcije letala,« je pojasnil Kirejcev za RBTH.
Po njegovih besedah je v času dela na projektu ruska ekipa zasnovala številne inovacije, kar ji je prineslo pohvale in nagrade Airbusovega menedžmenta. Na žalost ruske letalske industrije pa so vsi patenti seveda registrirani kot lastnina evropskih podjetij.
Velik del od 200 zaposlenih v Inženirskem centru Airbusa v Rusiji je diplomiral na Moskovskem inštitutu za letalstvo Moskovske državne tehnične univerze Baumann in na Ruski državni tehnološki univerzi Ciolkovski. Podobna je situacija v Boeingovem konstruktorskem centru v Moskvi. Ta ima 250 stalno zaposlenih, hkrati pa je angažiranih še 1200 inženirjev iz ruskih in ukrajinskih inženirskih birojev in zasebnih podjetij. Večina stalnega osebja v centrih Boeinga in Airbusa v Moskvi so ruski državljani, tudi generalni direktorji.
Preberite tudi:
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.
