Ali bo z razvojem novega motorja za Su-57 ponovno oživel prekinjen rusko-indijski projekt?

Znanost in tehnologija
RUSSIA BEYOND
Indija je postavljena pred odločitev o tem, kakšno letalstvo si želi v prihodnjih desetletjih. Njen naravni tekmec, Kitajska, že postopoma uvaja lovce pete generacije v svojo oborožitev, poskusi Indijcev, da bi se preko sodelovanja z ZDA prebili do ameriške vrhunske tehnologije, pa so propadli z nabavo protizračnega sistema S-400 Triumf.

ZDA nadaljujejo z močnim pritiskom na vlado v New Delhiju zaradi njihove trdne namere, da v Rusiji nabavijo sodobne protizračne sisteme S-400. Tako bo za Indijo začel veljati famozni Zakon o boju proti ameriškim nasprotnikom preko gospodarskih sankcij (CAATSA), ki je že zajel države, kot so Iran, Severna Koreja in Rusija. CAATSA predstavlja »bič« v rokah ameriške administracije, s katerim grozi drugim državam, ki izkazujejo namero, da sodelujejo z Rusijo na vojaško-tehničnem področju. Ravno ta pritisk s strani Washingtona pa bi lahko v Indiji ponovno odprl možnosti za oživitev projekta FGFA (skupnega razvoja lovca pete generacije).

Pred nekaj meseci je namreč Indija izjavila, da odstopa od projekta z Rusijo za razvoj bojnega letala pete generacije FGFA. Razlog za to prekinitev sodelovanja je bilo nestrinjanje sodelujočih strani in težave tehnične narave na indijski strani. Največjo težavo naj bi predstavljali nezadostna stopnja »nevidnosti« letala in kakovost letalskega motorja, ki po mnenju Indije ni bil primeren za letalo pete generacije.

Čim je Indija zapustila skupni projekt, so se tamkajšnji mediji poenotili v mnenju, da je poveljstvo indijskih zračnih sil storilo veliko napako. Pomemben projekt (v svetu je samo nekaj držav, ki so sposobne izdelati letalo pete generacije) je bil miniran z nenadno odločitvijo države, ki bo takšno letalo v prihodnosti vsekakor potrebovala. Po odstopu od projekta FGFA (Su-57) se je Indija kmalu soočila s surovim dejstvom, da tudi njen geopolitični tekmec, Kitajska, razpolaga s tehnologijo za gradnjo lovca pete generacije, kar je ta kmalu potrdila z izvedbo projekta J-20 Čengdu.

Ko so kitajski »nevidni zmaji« poleteli v nebo, se je Indija zaradi svoje odločitve za odstop od projekta FGFA morala obrniti na ZDA in z njimi začela pogajanja glede morebitne nabave ameriškega letala F-35. Ti pogovori so trajali vse dokler si Indijci niso ponovno premislili in se raje odločili, da nadgradijo svojo protiletalsko obrambo – z nakupom ruskih raketnih sistemov S-400 Triumf.

Jasno je, da Indija zdaj več ne more računati na nabavo ameriškega lovca, saj je s podpisom pogodbe z Rusijo padla v kategorijo držav, ki jih ZDA sankcionirajo v skladu s prej omenjenim zakonom. A tudi želja Indijcev po nabavi letala je medtem splahnela zaradi več razlogov.

Prvič, nabava takšnega letala zahteva korenito prenovo obstoječe infrastrukture, vključno z nabavo ameriških »zračnih tankerjev«, ki lahko edini logistično podpirajo zračne operacije lovcev F-35. Drugi razlog se tiče ameriške drže, da z državami, ki niso bile del integralnega projekta pri razvoju F-35, ne delijo svoje tehnologije. Tretji razlog pa so sama nabavna cena letala in stroški njegovega vzdrževanja in posodabljanja, ki bi privedli do astronomskih izdatkov in izjemno obremenili indijski obrambni proračun.

Rusija medtem napravila nov motor

V Rusiji se je medtem začela faza testiranj letalskega motorja, t. i. »druge faze«, ki je predviden za letala pete generacije Su-57. Po prvih pokazateljih so uspeli znatno povečati moč motorja, ki tako v načinu dodatnega izgorevanja proizvede potisno moč vsaj 18 ton. S tem je močnejši tudi od njegovega ameriškega konkurenta Pratt & Whitney F135, ki ga uporabljajo lovci F-35 in katerega osnovna različica zmore »vsega« 15 ton potisne moči. Pomembna prednost Suhojevega motorja je tudi temperatura izpušnih plinov, ki jo lahko zdrži njegov material - ta znaša celih 1830 stopinj Celzija. Ta dva pokazatelja nedvomno kažeta na visoko stopnjo okretnosti lovca v zraku, tudi glede na njegove konkurente.

Lahko si samo predstavljamo, kako se zdaj počutijo indijski generali.

Indija se bo morala odločiti, kakšen razvoj svojega vojnega letalstva si želi v bodoče. Jasno je, da se tehnološko tako zahtevnega projekta, kot je lovec pete generacije, lahko lotijo samo ZDA, Kitajska in Rusija. Postavlja se vprašanje, ali se bodo Indijci na koncu vendarle vrnili k projektu FGFA in ali bo tudi Rusija pripravljena na ponovno vzpostavitev sodelovanja.

Projekt FGFA pa ni bil edini poskus rusko-indijskega sodelovanja. Inženirji obeh držav trenutno skupaj razvijajo raketo Brahmos.