Najboljša ruska gasilska vozila skozi čas

Znanost in tehnologija
BORIS JEGOROV
Nekatera specializirana gasilska vozila v Rusiji so svojčas opravljala tudi službo bojnih tankov. Nekoč so ogenj »pljuvala«, zdaj pa ga gasijo.

Prvi ruski gasilski avtomobil je razvil Pjotr Freze. Z njim naj bi zamenjali kočije, s katerimi so gasili do takrat. Vendar je luč sveta ogledal samo en primerek novega vozila, ki se je pojavil na ulicah Sankt Peterburga leta 1904.

Najboljše gasilsko vozilo v Rusiji pred revolucijo je bil D-24/40, ki ga je izdelal takrat vodilni ruski proizvajalec avtomobilov Russo-Balt. Med prvo svetovno vojno so vozila predelali za sanitetne namene in jih poslali na fronto.

V prvih letih po revoluciji je gasilstvo v Sovjetski zvezi padlo v globoko krizo: v vsej državi je obstajalo le nekaj deset vozil za gašenje, še hujše je pa bilo dejstvo, da nikjer ni bilo več tovarn, ki bi proizvajale gasilsko opremo.

Sovjeti so potem začeli naslavljati tudi ta problem in leta 1926 se je pojavilo prvo gasilsko vozilo za osem gasilcev. Zasnovano je bilo na podlagi prvega sovjetskega tovornjaka AMO-F-15.

Kasnejši modeli, ki so jih proizvajali na šasiji tovornjakov JaG-4 in JaG-10, so lahko prevažali štirikrat več vode kot AMO-F-15 in delovali s pol manjšo posadko.

Leta 1934 se je pojavil prvi originalni sovjetski gasilski tovornjak ZiS-11, ki ni temeljil na šasiji nobenega civilnega modela, ampak je bil narejen posebej za gašenje in prevažanje gasilske opreme. Sovjetski gasilci so zelo čislali vozilo zaradi njegovega močnega motorja, ki je omogočal uporabo štirih ročnikov naenkrat. Eno takšno vozilo z ekipo 12 gasilcev je lahko opravilo s srednje velikim ognjem povsem samostojno.

V 50. in 60. letih je Sovjetska zveza začela proizvajati različne tipe specializiranih gasilskih vozil, kot so letališka gasilska vozila za gašenje gorečih letal ali pa izvidniška gasilska vozila za prečkanje radioaktivnih oziroma visoko kontaminiranih območij.

Zanesljivi AC-40(130)-63B, zasnovan na šasiji ZiL-130, je bil najpogostejši gasilski tovornjak v državi. Predstavljal je simbol sovjetskega gasilstva, proizvedenih pa je bilo preko 1000 primerkov.

Sodobni ruski gasilski mobilni kompleks, znan pod imenom Gjurza (gad) ne samo gasi požare, ampak lahko s posebno opremo tudi reže kovino.

Od 50. let naprej so v Rusiji poleg tradicionalnih gasilskih vozil začeli uporabljati še specializirana vozila, ki temeljijo na tankih in oklepnih transporterjih. Eden od novejših modelov takšnega vozila je bil zasnovan na tanku T-80. Oklepna kabina gasilce varuje pred eksplozijami šrapnelov, kadar je potrebno gasiti požar v skladiščih streliva.

Preberite še:

Ruski gasilski prostovoljci: Tri zgodbe o pogumu