Tri edinstvene operacije ruskih reševalcev

Igor Mihalev/Sputnik
Rusko ministrstvo za izredne razmere (MČS) je bilo na novo ustanovljeno v začetku 90. let. Od svoje ustanovitve naprej so se ruski reševalci soočili že z mnogimi izzivi, pri katerih so rešili številna življenja in se zapisali tudi v Guinnessovo knjigo rekordov.

1. 1.700 ton težka nevarnost

Septembra 1991 je mesto Ufa, 1.300 km vzhodno od Moskve, skoraj doživelo katastrofo, ko se je prelomil industrijski dimnik in obvisel na rafineriji pod sabo. Ogromen kos je meril 30 metrov v višino in tehtal 700 ton ter grozil, da se bo vsak čas zrušil. Če bi se to zgodilo, bi padel na del rafinerije, kjer so proizvajali visoko eksplozivna goriva. To bi privedlo do eksplozije, ki bi v milijonskem mestu privedla do ogromnega števila smrtnih žrtev.

Padla je odločitev, da se deloma porušen dimnik umakne s serijo nadzorovanih eksplozij. To je bila zelo tvegana poteza, saj je bilo treba postopek natančno izračunati, da dimnik ne bi padel na napačno mesto. Podobno težko je bilo prenesti 350 kg eksploziva na višino 120 m in ga dobro pričvrstiti, medtem ko je pihal močan veter.

V Ufo so poslali posebno skupino reševalcev iz Moskve, da bi koordinirala operacijo. "Reševalna operacija v Ufi je bila res nekaj edinstvenega. Do takrat še namreč nikjer na svetu niso "odrezali" del zgradbe z eksplozijami. Ponavadi so dimnike "prizemljili" tako, da so jih preprosto podrli v celoti. V našem primeru so najprej vojaški inženirji napravili natančne izračune, gorniki pa so po njihovih navodili nato namestili eksploziv na dimnik. Eksplozija je bila izvedena zelo profesionalno. Kritični del dimnika se je zrušil na posebno "blazino" iz peska in lesa, točno tja, kamor je moral pasti. Pri tem je zgolj podrsal ob okoliške cevi rafinerije," razlaga Vladimir Kavunenko, reševalec, ki je bil zadolžen za splošno varnost v tej operaciji.

Preostanek dimnika je eksplozijo preživel in se ni zrušil. Kasneje so ga ponovno usposobili, operacija pa se je zapisala v Guinnessovo knjigo rekordov.

2. Najmočnejši potres

Mesto Neftegorsk je bilo v potresu popolnoma uničeno.

Potres magnitude 7,6 v majhnem mestecu Neftogorsk na otoku Sahalin leta 1995 je bil najmočnejši potres v Rusiji v zadnjih stotih letih. Zgodil se je ponoči, ko je večina ljudi spala. Zrušilo se je vseh 17 5-nadstropnih stanovanjskih zgradb, ki so bile zgrajene, da zdržijo magnitudo 6. Vso območje je bilo pokopano pod debelim slojem betonskih ruševin, porušeni pa so bili tudi številni mostovi in ceste, kar je še dodatno oteževalo reševanje.

Aktiviranih je bilo preko 1.500 reševalcev, operacijo pa je koordiniral takratni minister za izredne razmere Sergej Šojgu. Kasneje se je takole spominjal nekega dogodka: "Nekaj dni po potresu so reševalci našli moškega, katerega noge so bile stisnjene med betonskimi ploščami. Bil je pri zavesti in upal, da ga bodo kmalu rešili. Vendar so zdravniki povedali, da se mu je v nogah nabralo preveč toksinov, da bi jih njegovo telo lahko predelalo, potem ko bi ga izvlekli. Ko so mu to povedali, je prosil za vodko in cigarete. Ko je spil in pokadil, je reševalcem rekel, naj ga izvlečejo. Umrl je na njihovih rokah." Ta dogodek je ministrstvo spodbudil, da je uvedlo mobilno opremo za prečiščevanje krvi, pravi Šojgu.

Med reševalno operacijo je bila prvič vpeljana t. i. ura tišine. Vse iskalne akcije in saniranje ruševin se je ustavilo, reševalci pa to pozorno poslušali, da bi lahko slišali glasove morebitnih preživelih. Od takrat naprej je to postala globalna praksa.

Reševalci so delali 17-18 ur na dan. Aktivno so uporabljali pse in še sedmi dan po nesreči uspeli najti preživelega, kar je izjemna redkost. Kljub težkim okoliščinam so uspeli rešiti 406 ljudi od skupno 2.364, ki jih je prizadel potres.

3. Požar v najvišji stavbi Evrope

Televizijski stolp Ostankino, ki stoji v Moskvi, je najvišja zgradba v Rusiji in v Evropi. 27. avgusta 2000 je na višini 460 m izbruhnil požar. Sistem gašenja ni deloval, kot bi moral, zato se je ogenj hitro razširil, s stolpa pa so začeli padati goreči deli, ki so ustvarili pravi ognjeni dež.

Prvi gasilci in reševalci so bili na terenu 10 minut po izbruhu požara. V 90 minutah so iz stolpa evakuirali vse ljudi. Ker ozke požarne stopnice na stolpu niso bile primerne za evakuacijo, so reševalci poskusili usposobiti dvigala, da bi ljudi pripeljali dol. Eno izmed dvigal je z ljudmi vred z višine 300 m zgrmelo na tla. Za posledicami padca so umrli en gasilec in dva člana osebja.

Gasilci so poskusili ustaviti širjenje ognja po stolpu navzdol, vendar so padajoči odpadki pregoreli skozi material, ki je bil namenjen omejevanju ognja. S požarom se je 24 ur borilo 2.400 ljudi. Zaradi vročine se je pretrgalo 120 od skupno 149 kablov, ki so podpirali stolp. Obstajala je velika nevarnost, da se bo celoten stolp zrušil. Na koncu pa so gasilci na 80 m višine vendarle uspeli ustaviti ogenj. Po pogasitvi so se začela obnovitvena dela, ki so trajala več let.

Preberite še:

Pripjat: Življenje pred černobilsko katastrofo

Opozorilo! Vsakršno polno ali delno kopiranje gradiva Russia Beyond brez pisnega dovoljenja in neposredne povezave na originalno objavo Russia Beyond in drugih elektronskih virov se smatra za grobo kršenje zakona o avtorskih pravicah Ruske federacije. Russia Beyond in medijska hiša RT si pridržujeta pravico do reagiranja na takšne kršitve v različnih državah, tudi po sodni poti.

Še več zanimivih zgodb in videoposnetkov najdete na Facebook strani Russia Beyond Slovenija
Preberite še:

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke