Tri velika odkritja ruskih nobelovcev, ki so spremenila svet

AP, D. Černov/Sputnik
Ruski znanstveniki so prišli do številnih prelomnih odkritij. Predstavljamo tri, ki so najbolj revolucionarne.

Ilija Mečnikov in »velika revolucija v cepljenju«

Biolog Ilja Mečnikov je leta 1908 prejel Nobelovo nagrado za svoje delo na področju prirojene imunosti. Odkril je fagocite, celice, ki uničujejo škodljive bakterije tako, da jih »pogoltnejo«. Mečnikov je proces delovanja teh celic dokazal preko raziskovanja ličink morskih zvezd. Predvideval je, da se na vnetem delu telesa nabirajo bele krvničke, ki ubijajo patogene. Vendar je bila znanstvena skupnost dolgo izjemno skeptična do njegove hipoteze, saj je bila takrat splošno sprejeta neka druga.

Mečnikov si je Nobelovo nagrado delil z nemškim znanstvenikom Paulom Ehrlichom, privržencem hipoteze, ki je bila nasprotna temu, kar je zagovarjal Mečnikov. Ehrlichov pristop pridobljene imunosti je poudarjal tvorbo protiteles. Skozi večino 20. stoletja se je imunologija razvijala prav na podlagi Ehrlichove hipoteze, medtem ko so odkritja Mečnikova ostala bolj ob strani.

V poznih 80. letih 20. stoletja pa je znanost prišla do odkritja, da imajo mnoge celice, še posebej tiste, ki so odgovorne za imunost (fagociti), posebne receptorje za prepoznavanje specifičnih okužb. Te celice so povezane z določenimi geni. »Izkazalo se je, da je prirojena (in ne pridobljena) imunost tista glavna pri vseh živih bitjih. Pridobljena se pojavlja dodatno samo pri razvitih organizmih,« so zapisali avtorji članka, ki odkritja Mečnikova označujejo za veliko revolucijo v imunologiji.

Prohorov, Basov in laser

Aleksander Prohorov in Nikolaj Basov veljata za izumitelja laserja, za kar sta prejela Nobelovo nagrado leta 1964. To sta si delila z ameriškim znanstvenikom Charlesom Hardom Townsom, ki je deloval na istem področju.

Ruska znanstvenika sta sestavila prvi maser (mikrovalovni laser) v času, ko je Towns na Univerzi Columbia delal podobne poskuse za izdelavo laserja, vendar ne z mikrovalovi, ampak s svetlobo.

Neki sodobnik je takole opisal delo Prohorova: »Skupino znanstvenikov, s katerimi je delal, je pozval, naj se spomnijo, s čim bi lahko izboljšali svoje delo. Ko je po enem mesecu prejel zgolj skope odgovore, je tako pobesnel, da je vzel kladivo in uničil vso laboratorijsko opremo. To je bil velik škandal in polovica njegovih sodelavcev je odšla. Tisti, ki so ostali, pa so se vrgli v delo, ki jim je v nekaj letih prineslo Nobelovo nagrado.«

Delo Prohorova in Basova je postavilo temelje kvantni elektroniki in radijskim komunikacijam na dolge razdalje. Optična vlakna so po nekaj nadaljnjih raziskavah postala resničnost. Basov je kasneje raziskoval učinke laserskih emisij na kemijske reakcije, medtem ko se je Prohorov osredotočil na uporabo laserjev v medicini. Pod njegovim vodstvom so razvili prve oftalmološke laserje, Prohorov pa je bil tudi začetnik uporabe laserjev v kirurgiji, stomatologiji, pa tudi pri zdravljenju tuberkuloze in onkoloških bolezni.

Gejm, Novoselov in »super material«

Nizozemsko-britanski fizik ruskega porekla Andre Geim in profesor Konstantin Novoselov sta najbolj znana po njunem odkritju grafena, »super materiala«, ki jima je prinesel Nobelovo nagrado leta 2010. Grafen je material z debelino samo enega atoma, a je 160-krat močnejši od jekla in izjemno dober prevodnik električne in toplotne energije. Nekateri zanj pravijo, da je »najbolj perspektiven material« na Zemlji, saj nosi izjemen potencial za elektronsko industrijo.

Novoselov pravi, da ima grafen določene lastnosti, ki jih nima noben drug material. V bistvu gre za vlakno, ki ga je mogoče obračati, zvijati ali raztegovati kot robec. Kljub svoji fleksibilnosti pa je to hkrati najmočnejši material na svetu, je povedal znanstvenik v intervjuju za Forbes pred nekaj leti.

Izjemne lastnosti tega revolucionarnega novega materiala je na slikovit način opisal švedski fizik Per Delsing na slovesnosti ob podelitvi Nobelovih nagrad. Po njegovih besedah en kvadratni meter mreže iz grafena z debelino enega atoma zadošča, da zdrži 4-kilogramskega mačka, a mreža sama po sebi pri tem tehta le en miligram, približno enako kot je masa enega mačjega brka.

Hkrati je grafen težko proizvajati v industrijskih količinah. Kljub temu obstaja več načinov uporabe tega super materiala, od barvanja las do igranja golfa. Znanstveniki so prepričani, da bo uporaba grafena v mikroelektroniki omogočila povečati hitrost računalnikov za tisočkrat, zato bodo elektronski deli na podlagi silikona v prihodnosti postali zastareli.

Preberite še:

Grafen: revolucionarna snov, ki počasi prihaja v vaše jakne, mobitele, barve za lase, avte …

Kako je nor sovjetski znanstvenik hotel doseči nesmrtnost

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.

Preberite še:

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke