Zgodovinsko gledano je bila ena od ključnih težav, s katerimi so se srečevali osvajalci Rusije, zloglasna »ruska zima«. Z njo so se srečali Poljaki leta 1610, Napoleon leta 1812 in Hitler leta 1941. A 21. stoletje in sodobno vojskovanje sta vnesla svoje »popravke« v faktor, ki ga je predstavljala zima. Leta 2019 so se v vodilnih državah sveta pojavili novi ofenzivni sistemi, ki jih do zdaj ni imela še nobena država, ki se je vojskovala proti Rusiji. Govorimo o visoko preciznih raketah in jedrskem orožju.
»Novo orožje za sovražnika praktično odpravi problem ’ruske zime’,« meni vojaški analitik pri agenciji TASS Viktor Litovkin.
Po njegovem mnenju bi sodobni konflikt med Rusijo in poljubnim agresorjem potekal v glavnem za prevlado v zraku, vesolju in na morju, saj ravno iz teh območij poletavajo rakete in precizni izstrelki, ki nato padajo na glave ljudi.
»Bitke na kopnem bi se odvijale za nadzor nad strateško pomembnimi objekti in točkami, potem ko bi rakete in bombe uničile večino groženj. Takšni strateško pomembni kraji so velika mesta (Moskva, Sankt Peterburg ipd.), mostovi, vodni kanali, aerodromi, radijske postaje itd.,« dodaja strokovnjak.
Tukaj je treba upoštevati, da ozemlje Rusije meri 17 milijonov kvadratnih kilometrov in prav nadzor nad temi točkami in komunikacijskimi zvezami pomeni osnovo nadzora nad državo.
»A tudi če potencialni agresor uspe zasesti ta vozlišča, bo nato soočen z večletno in krvavo partizansko vojno ali celo z urbanimi boji v stilu bitke za Stalingrad, ko so se sovjetske in nemške enote borile za vsak stanovanjski blok in vsako ulico,« je zaključil analitik.
Vojaška doktrina Rusije predvideva uporabo jedrskega orožja v skrajnem primeru, kjer bi bil ogrožen nadaljnji obstoj države. Zato, če bi šlo kaj narobe in Rusiji ne bi uspelo ubraniti svojega ozemlja s konvencionalnimi sredstvi in minimalnimi žrtvami, bi uporabila sredstva za skrajni primer, ki jih ima na razpolago.
»Takšna vojna z Rusijo bi trajala zelo malo časa, vsega nekaj ur. Privedla bi do gotovega vzajemnega uničenja, saj bi imel poleg Moskve jedrsko orožje skoraj zagotovo tudi vsak potencialni agresor. Kakšen Bangladeš ali Nikaragva bi se verjetno le stežka odločila napasti Rusijo,« meni nekdanji vojaški analitik časnika Izvestija Dmitrij Safonov.
Strokovnjaki se strinjajo v tem, da je vojna z Rusijo v »klasičnem« smislu, torej z razporejanjem armad in neposrednimi boji na več frontah, danes malo verjetna.
»Takšna vojna bi potekala bodisi po ’jedrskemu’ scenariju bodisi v obliki gospodarske vojne (sankcije, omejevanje financiranja s strani svetovnih bank itd.) in diverzantskih operacij znotraj države (financiranje terorističnih skupin na ruskem ozemlju in opozicijskih prozahodnih sil),« sklepa Safonov.
Preberite še:
General Mraz: Kako je ruska zima strašila napadalce do kosti
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.
