8 ruskih trdnjav, ki so sovražnike spravile ob pamet

Ruske čete so vedno poskušale čim dlje braniti svoje trdnjave in so jih zapustile šele, ko so bile vse možnosti izgubljene.

Kozelsk (1238)

Rusi proti Tatarom leta 1238

Ko je mongolska vojska leta 1237 napadla ruske kneževine, so pridrveli kot plaz in pometli vse pred seboj. Med trdnjavami, ki so padle, je bilo mesto Kozelsk v Černigovski kneževini. Mongoli so jo osvojili leta 1238.

Prebivalci Kozelska se niso želeli predati. Kar 7 tednov so odbijali napade in izvajali protinapade na sovražnike. Med zadnjim protinapadom na mongolski tabor so Rusi ubili več tisoč nasprotnikov in uničili veliko oblegovalnih naprav. A na koncu so Mongoli vseeno uspeli prodreti v Kozelsk. Mesto so zravnali z zemljo, še danes pa ga pomnijo kot "mesto zla".

Pskov (1582-1583)

Poljski kralj oblega Pskovsko trdnjavo

V zadnji fazi litovske vojske (1558-1583) je Rusiji res slabo kazalo: ne le, da je proti Švedski in poljsko-litovski zvezi izgubila vse osvojitve v baltski regiji, tvegala je tudi izgubo svojega severozahodnega ozemlja.

Poljski kralj Štefan Bathory je že osvojil številna mesta okoli Pskova in začel še z obleganjem tega, da bi utrdil svoj uspeh. Od avgusta 1581 do februarja 1582 se je garnizija 16.000 mož, vključno z donskimi kozaki, upirala 47.000 vojakom nasprotne strani.

Poljskemu kralju kljub mnogim poskusom ni uspelo osvojiti pskovske trdnjave, zato se je pogodil z Ivanom Groznim. Vrniti je moral vsa osvojena mesta v okolici Pskova.

Šuša (1826)

Šušinska trdnjava

Ko je 35.000-glava perzijska vojska prečkala ruske meje in vstopila v kavkaško regijo, se je začela rusko-perzijska vojna (1826-1828), v kateri se je morala številčno prešibka ruska vojska umakniti. Majhne trdnjave na poti perzijske vojske so morale same poskrbeti zase.

Julija 1826 je perzijska vojska oblegala majhno trdnjavo Šuša, ki jo je branilo le 1300 mož. Trdnjava ni bila primerno pripravljena na vojno, je bila pa strateško postavljena med skalami. Kar 49 dni so uspeli odbijati sovražnikove napade, dokler se perzijski poveljnik Abbas Mirza ni odločil prekiniti obleganje in se odpraviti naprej.

Herojski odpor Šuše ni le dvignil morale med ruskimi vojaki na Kavkazu, ampak jim je podaril tudi dragocen čas za pripravo na invazijo.

Sevastopol (1854-1855) 

Med krimsko vojno (1853-1856) so združene sile Francije, Velike Britanije, Otomanskega cesarstva in Kraljestva Sardinije pristale na Krimu septembra 1854, glavno mesto polotoka in baza Črnomorske flote Sevastopol pa je bilo povsem brez obrambe. Na hitro so zgradili dolgo obrambno linijo  in potopili več bojnih ladij, da bi blokirali dostop do zaliva.

Zavezniki so nameravali mesto osvojiti v enem tednu, a se je upiralo kar 11 mesecev. Branilcem se niso pridružili le pripadniki Črnomorske flote, ampak tudi prebivalci. Šele septembra 1855, ko so napadalci osvojili strateško točko Malakov kurgan, je ruska vojska zapustila Sevastopol, saj je bilo jasno, da možnosti za rešitev ni več

Osowiec (1914-1915)

Juriš mrtvecev

Skoraj eno leto je ruska trdnjava Osowiec držala nazaj nemške čete v severovzhodni Poljski. Padla je šele septembra 1941, ko jo je sovražnik napadel z artilerijskimi in zračnimi silami.

Avgusta 1951 so Nemci uporabili strupen plin proti branilcem trdnjave. Prepričani so bili, da so vojaki umrli, zato so začeli z napadom in se prebili v notranjost, a so bili šokirani, ko so videli napol mrtve Ruse, ovite v krvave cape, ki so šli v protinapad. Nemce so potisnili nazaj, ta napad pa je postal znan kot "jurišmrtvecev".

Konec avgusta so nemške čete prebile rusko fronto v Galiciji in Litvi, ruska vojska pa se je morala skupaj z garnizonom iz Osowieca umakniti iz Poljske, da jih Nemci ne bi obkrožili. Sovražnik je tako vstopil v prazno, uničeno trdnjavo.

»Juriš mrtvecev«: Pogumni podvig braniteljev trdnjave Osovec

Brest (1941)

Obramba trdnaje Brest, delo Petra Krivonogova

Brest se je nahajal prav na meji s Tretjim rajhom, bil pa je prva sovjetska trdnjava, ki se je morala soočiti z uničujočim nemškim napadom leta junija 1941.

Nemci so zajeli okoli 7000 sovjetskih vojakov, 2000 pa so jih ubili. Preostali vojaki so nadaljevali z bojem tudi, ko se je nemška fronta premaknila daleč naprej. Nemci so trdnjavo uspeli dokončno pokoriti šele avgusta.

Leningrad (1941-1944)

Blokada Leningrada

Drugo najpomembnejše mesto Sovjetske zveze so Nemci in Finci napadli na začetku druge svetovne vojne, septembra 1941. Mesto so skoraj popolnoma obkrožili, s preostalo državo pa ga je povezoval le koridor "Cesta življenja" preko jezera Ladoga, a to ni bilo dovolj za oskrbo tako ogromnega mesta.

Obleganje so prekinili šele z operacijo Iskra januarja 1943. Februarja je mesto dosegel prvi vlak.

Obleganje Leningrada: 872 dni boja proti nacistom, lakoti in mrazu

Operacija Iskra: Reševanje obleganega Leningrada

Stalingrad (1942-1943)

V okopih za Stalingrad

Bitka za Stalingrad velja za eno od najbolj krvavih bitk v zgodovini bojevanja, saj je umrlo kar 2 milijona ljudi. Velja tudi za točko preobrata v drugi svetovni vojni.

Srdito bojevanje se je začelo julija 1942, mesto pa je bilo popolnoma uničeno. Novembra je sovjetsko poveljstvo dobilo priložnost za protinapad in udarilo po nemških šibkejših zaveznicah - romunski in madžarski vojski. Z operacijo Uran so nemškim četam zadali uničujoč poraz. Sovjetska zveza je tako prvič dobila premoč v vojni.

Glavni razlogi za sovjetsko zmago pri Stalingradu

Pričevanja Nemcev o stalingrajski bitki: »Stalingrad je pekel na zemlji«

Opozorilo! Vsakršno polno ali delno kopiranje gradiva Russia Beyond brez pisnega dovoljenja in neposredne povezave na originalno objavo Russia Beyond in drugih elektronskih virov se smatra za grobo kršenje zakona o avtorskih pravicah Ruske federacije. Russia Beyond in medijska hiša RT si pridržujeta pravico do reagiranja na takšne kršitve v različnih državah, tudi po sodni poti.

Še več zanimivih zgodb in videoposnetkov najdete na Facebook strani Russia Beyond Slovenija
Preberite še:

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke