Članek s tem predlogom je bil objavljen v korporativnem časopisu Vesoljska tehnika in tehnologije (Космическая техника и технологии). V njem je zapisano, da »ključni element rezervnega vesoljskega energetsko-podnebnega sistema, ki regulira toplotni režim v Zemljini atmosferi, predstavlja 'sončna jadrnica' oziroma oviralni avtomatski regulator podnebja (BARK – rus. барражирующий авторегулятор климата),« pišejo predlagatelji po poročanju agencije RIA Novosti.
BARK je ogromno sončno jadro s premerom 220 kilometrov in maso 800 tisoč ton, ki bi ga poslali v Lagrangeevo točko med soncem in Zemljo (2,57 milijona kilometrov proč od planeta, kjer se uravnovesi privlačnost sil sonca in Zemlje), tam pa bi zakrivalo tok žarkov, ki prihajajo od zvezde.
Zaposleni iz korporacije Energija so izračunali, da bi v primeru, če bi države uresničile Pariški podnebni sporazum s popravkom, da se emisije začnejo zmanjševati od leta 2030, sistem pa bi bil izstreljen leta 2070, lahko na ta način v 30 letih zmanjšali globalno temperaturo na Zemlji za 0,3 stopinje Celzija.
Specialisti iz Energije predlagajo, da se projekt začne uresničevati čim prej. »Da bi bil vesoljski sistem regulacije toplotnega režima učinkovitejši, mora začeti delovati čim prej, še preden na Zemlji izgineta polarni kapi,« pišejo avtorji članka. Da bi zmanjšali ceno in vplive na okolje, predlagajo izgradnjo sistema na Luni iz lunarnih materialov pod neposrednim človeškim nadzorom.
Preberite še: Ali lahko Rusija prehiti ZDA in Kitajsko v tekmi za Luno?
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.
