Katere skrivnosti bi lahko Američani izvlekli iz domnevno ukrajinskih S-300?

Raketni sistem S-300PT

Raketni sistem S-300PT

Wikipedija
Američani že desetletja po vsem svetu nabavljajo orožje sovjetske in ruske proizvodnje za preučevanje taktičnih načinov uporabe, tehničnih lastnosti in preučevanje šibkih točk. V začetku maja letos se je pojavil satelitski posnetek s protizračnim raketnim sistemom S-300PT iz časov bivše Sovjetske zveze.

Sistem je bil fotografiran na enem od poligonov ameriške vojske v ZDA. Nekateri vojaški strokovnjaki trdijo, da je ukrajinskega porekla. Povedali bomo, kako je sovjetsko orožje lahko prišlo »preko luže«.

Čim bolj realistični treningi

Protizračni raketni sistem S-300PT je vstopil v sovjetsko vojsko že leta 1979, kot zamenjava za starejša S-125 in S-75. Do sredine devetdesetih je bilo izdelanih okoli 2000 kosov tovrstnih sistemov z modifikacijami vred. S-300PT je lahko uničil aerodinamične cilje s hitrostjo do 1300 m/s (4500 km/h), medtem ko je učinkovit domet znašal do 50 km.

Elementi sistema S-300PT na vojaškem poligonu v ZDA, satelitska fotografija

Ruska vojska teh sistemov že dolgo ne uporablja, saj je namesto njih uvedla naprednejše sisteme z bistveno večjim dometom raket. Generalmajor Aleksander Tazehulahov je za RIA Novosti povedal, da Američanom ni tako pomemben način delovanja sistemov, pač pa so jim pomembni predvsem taktični vidiki njihove uporabe.

»Oni niso teoretiki, ampak bolj praktiki. V ZDA se nahaja velik poligon White Sands, na katerem so zbrali kopico različnih vzorcev orožja potencialnih nasprotnikov. Na podlagi teh vzorcev, delno tudi sistemov protizračne obrambe, načrtujejo delovanje letalstva, kako se pravilno izogniti tem orožjem, jih zadušiti, zmanjšati njihovo učinkovitost na minimum. Ameriški piloti in taktiki torej delajo z resnično tehniko verjetnega nasprotnika,« je za agencijo razložil Tazehulahov.

Generalmajor je dejal, da tudi sodobni protizračni sistemi delujejo po podobnih principih, čeprav so po lastnostih naprednejši od predhodnikov. »To ne velja samo pri nas, ampak tudi pri Američanih samih. Raketni sistem Hawk se na primer posodablja do neskončnosti, vendar v bistvu ostaja isti Hawk kot prej. Bolje je zaščiten proti motnjam in ima druge izboljšave, vendar taktika uporabe ostaja enaka kot prej. Zato ameriško vojsko ne zanimajo samo parametri sistema, ampak možni načini uporabe.«

Ukrajina kot glavni izvoznik sovjetske tehnike v ZDA

Po zunanjosti se S-300PT praktično ne razlikujejo od sodobnih ruskih sistemov protizračne obrambe. Zaradi tega razloga je med najpomembnejšimi nalogami ameriških specialistov ta, da pilote naučijo, kako vizualno razpoznati sistem iz zraka. »Seveda je mogoče trenirati tudi z maketami. Toda pri uporabi resničnega sistema je mogoče dobiti objektivne lastnosti, na primer energijske ali toplotne. Mogoče je trenirati iskanje sistema na bojišču po zunanjih znakih in se učiti odkrivati napravo iz vesolja,« je poudaril ruski general.

Glavni urednik revije Arsenal Otečestva Viktor Murahovski je bolj optimističen, saj dvomi, da bodo Američani iz vzorca S-300PT izvlekli kaj vojaško koristnega, ker je sistem preveč zastarel (glede na današnje S-300 ali S-400 na primer, op. ur.).

»Iz S-300PT ne bodo potegnili ničesar vsebinskega. Danes se bistveno več informacij o zmožnostih sodobnih sistemov pridobi z radarskim izvidništvom. Praktično vsak dan blizu Kaliningrajske regije in na območju Krima letijo izvidniški brezpilotniki Global Hawk. Američani sanjajo, da bomo svoje sisteme vključili v bojno delovanje, ampak tega ne dočakajo. Potem pobirajo parametre sistemov med dežurstvom, kar jim zaenkrat ustreza,« je za RIA Novosti pokomentiral Murahovski.

Ameriški izvidniški brezpilotnik Global Hawk

Omenjeni strokovnjak verjame, da so se Američani dokopali do sovjetskega sistema z dobro voljo ukrajinskih kolegov. Izjavil je: »Tukaj ni skrivnosti. Američani so sisteme dobili iz Ukrajine. Od tam so bili poslani v ZDA, podobno so bila poslana tudi druga orožja, na primer elektronski bojni sistem Kolčuga. Začelo se je že v času Juščenka, ko se je Kijev preusmeril na vključevanje v NATO in proti ZDA. Takrat je izšla Bela knjiga ukrajinskega ministrstva za obrambo, ki je jasno navajala, da je glavni cilj vstop v NATO. Prav takrat so Ukrajinci začeli dobavljati vzorce orožij, ki so bili zanimivi Američanom.«

Zanesljiva dobava raznih orožij

Ukrajina je bila med najbolj oboroženimi republikami Sovjetske zveze, ker bi morala v primeru napada z zahoda zaustaviti prvi udarec. Po razpadu ZSSR je v tej republiki ostala ogromna količina najrazličnejše vojaške tehnike in začelo se je množično trgovanje – v 90-ih se je Ukrajina prebila med vodilne države na svetu po izvozu orožja. Med rednimi kupci so bile tudi ZDA. V prodajo so šli tanki, letala in helikopterji, raketni sistemi, sistemi za elektronsko bojevanje in protizračno obrambo, piše agencija RIA Novosti.

Večina poslov se je sklepala na tiho, brez velikega pompa, vendar so nekateri verodostojno potrjeni. V letih 1993-2014 je Ukrajina tako dobavila v ZDA na desetine bojnih vozil pehote, predvsem BMP-2, a tudi nekaj BMP-3, ki so nastali tik pred razpadom Sovjetske zveze (v oborožitvi od leta 1987). Kupovali so se tudi tanki, ki so prišli prav za tarče med testiranji ameriških protitankovskih orožij.

Raketni sistem S-300PT

Američani so se dokopali tudi do nekaterih bojnih letal. Zasebno podjetje Pride Aircraft je od Kijeva kupilo dve razoroženi letali Su-27UB (na spletu se je pojavil videoposnetek njunega letenja), ki danes najverjetneje služita v tako imenovani »eskadrilji Agresor«, ki na ameriških vojaških vajah posnema rusko letalstvo. Leta 2009 so ZDA od Ukrajine kupile pet operativno-taktičnih raketnih sistemov 9K72 Elbrus z raketami R-17. Očitno so ZDA na enak način prišle tudi do obravnavanih S-300PT.

Po razpadu Sovjetske zveze je Ukrajina »podedovala« tudi na desetine podjetij s področja obrambne industrije, ki so ohranila kopico konstruktorskih in tehnoloških dokumentov, in tudi ti so bili predmet velikega povpraševanja. Aprila 2019 je Ukrajina izstopila iz sporazuma držav SND o varovanju tajnosti sovjetskih izumov, kar vključuje tudi vojaške. Toda mnogi, ki se ukvarjajo s tem področjem, verjamejo, da je vsa zanimiva dokumentacija že zdavnaj razprodana in da je tale korak Ukrajine samo še čista formalnost.

Preberite še: Ali bo Rusija s prodajo S-400 Turčiji razkrila zvezi NATO vojaške skrivnosti?

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.

Preberite še:

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke