Klimatologi: Globalno segrevanje bo povzročilo množično priseljevanje v Sibirijo

Kaj bo s Sibirijo leta 2080, če ne bomo omejili izpustov toplogrednih plinov? Ruski in ameriški klimatologi so predstavili nove zanimive predpostavke.

Zaradi naraščanja povprečne temperature bi lahko Sibirija do leta 2080 postala manj surova in bistveno primernejša za življenje ljudi, ugotavljajo ruski in ameriški klimatologi v skupni objavi v reviji Environmental Research Letters.

Če učinek toplogrednih plinov ne bo ustavljen, bi povprečne januarske temperature v Sibiriji lahko narasle za 9 °C, julij pa bi bil toplejši za 5,7 °C, medtem ko bo količina padavin v povprečju večja za 140 milimetrov. Podnebje bo postalo zmernejše, površina večno zamrznjenih tal (permafrosta) pa se bo do zgoraj omenjene letnice zmanjšala za 25 odstotkov. To je izpostavila Jelena Parfenova z Inštituta za gozdarstvo pri sibirskem oddelku Ruske akademije znanosti v Krasnojarsku.

Arktika poleg goratih regij spada med območja, ki bodo najbolj občutila podnebne spremembe. V zadnjem času so se povprečne temperature na ruski Arktiki že dvignile za 6-7 °C. Po mnenju znanstvenikov bo taljenje arktičnega ledu v prihodnosti znatno vplivalo na morske tokove in privedlo do nepovratnih sprememb podnebja na Zemlji.

Ključni pokazatelji segrevanja so menjavanje podnebnih pasov, posledična migracija flore in favne, pa tudi spremembe pri nastopu letnih časov, so navedli znanstveniki. V ruskem in kanadskem delu Arktike je namreč pomlad prišla dva do tri tedne predčasno, hitrost taljenja permafrosta in ledenikov pa se je praktično podvojila.

Po besedah Pamfilove in njenih kolegov bodo ti procesi zelo negativno vplivali na obstoječo arktično infrastrukturo, lahko pa bodo privedli tudi do resnih sprememb v ekosistemih.

Po drugi strani v članku pišejo, da bi lahko klimatske spremembe precej olajšale življenje ljudi zaradi milejših zim in plodnejše zemlje. Območja v vzhodni Sibiriji, na Daljnem vzhodu, na Aljaski in v kanadskem delu Arktike bi lahko postala privlačnejša za ljudi, ki bodo bežali pred hudo vročino in sušami v južnejših območjih bližje ekvatorju.

Ruski in ameriški raziskovalci so zato poskušali predvideti, kakšne bodo spremembe za življenje ljudi v azijskem delu Rusije. Uporabili so aktualne klimatske modele in dva scenarija razvoja dogodkov, ki so ju razvili v sklopu panela Organizacije združenih narodov za podnebne spremembe.

Znanstveniki so na podlagi zemljevida o primernosti območij za naselitev, ki je bil sestavljen še v sovjetskih časih, analizirali, kako bodo podnebne spremembe vplivale na distribucijo »ugodnih« in »najugodnejših« območij za življenje, ki jih trenutno v Sibiriji ni. Ugotovili so, da bi se lahko gostota naselitve v azijskem delu Rusije povečala za petkrat, medtem ko bi se površina območij, ki so »popolnoma neprimerna« za poselitev, zmanjšala za polovico.

Preberite še:

Podnebne spremembe: Rusija je med najbolj ogroženimi državami

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.

Preberite še:

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke