Konstruktorski biro Lavočkina je bil ustanovljen leta 1937 in bil precej dejaven v razvoju sodobnih lovcev pred pričakovanim izbruhom vojne v Evropi. Biro je najbolj zaslovel z modelom lovca La-7.
Povojna leta pa za Lavočkina niso bila tako svetla. Nekatera njihova letala so izgubila v konkurenci z drugimi biroji, medtem ko so druga ostala samo na papirju. V 60-ih so se nato preusmerili v razvoj vesoljskih plovil, kar počnejo še danes.
La-5 so hvalili zaradi njegove okretnosti in fleksibilnosti v zračnih operacijah, a je imel tudi resne pomanjkljivosti. Pri nizkih hitrostih (nižjih od 210 km/h) je letalo pogosto začelo strmoglavljati v zvrtu (ang. tailspin), pilot in pisatelj Anatolij Markuša pa je nekoč zapisal, da so piloti v njem »trpeli afriško vročino«.
V lovcu La-5 je pilotski as Ivan Kožedub začel svoj »pohod«, v katerem je sestrelil 62 sovražnikovih letal. 6. julija 1943 je med bitko pri Kursku sestrelil nemški bombnik Ju-87.
Če so prvi lovci La-5 tehnično še zaostajali za nemškimi lovci Messerschmitt Bf 109 in Focke-Wulf Fw 190, so kasnejši posodobljeni modeli La-5FN nemške tekmece že presegli, še posebej pri hitrosti vzpona. »Če se nam je Messerschmitt hotel izmuzniti navzgor, smo ga ujeli. Bolj, kot sem se vzpenjal, lažje ga je bilo ujeti. Focker je bil še težji od Messerschmitta, zato smo njih še lažje lovili,« je zapisal pilot Dmitrij Aleksejev.
A nemški letalski konstruktorji niso stali križem rok. Tudi njihovi lovci so postajali vse bolj napredni in kmalu so Sovjeti ugotovili, da potrebujejo nekaj močnejšega od La-5FN. Takrat se je rodila legenda La-7.
Septembra 1944 je najboljši sovjetski lovec iz druge svetovne vojne La-7 bil prvič preizkušen znotraj 63. gardijskega lovskega polka, ki se je bojeval na Baltiku za osvoboditev Rige. Novo letalo je Nemcem povzročalo silne glavobole. V enem mesecu zračnih bojev so piloti omenjenega polka v lovcih La-7 uničili 55 nemških letal, medtem ko so izgubili samo 4 svoje.
La-7 je od zunaj izgledal podobno kot njegov predhodnik La-5FN, a ga je presegal po najvišji hitrosti, hitrosti vzpona in višini letenja. Kar je še pomembneje, La-7 je v teh pogledih presegal tudi skoraj vsa nemška letala iz tistega časa.
Nemški piloti so se večinoma raje izogibali boju s temi lovci, zato je nemško poveljstvo proti sovjetskim polkom, opremljenim z La-7, pošiljalo samo najizkušenejše pilote. Elitna nemška zračna enota Jagdgeschwader 54 (JG 54), v kateri so služili veliki nemški asi kot na primer Otto Kittel (267 zračnih zmag) in Walter Nowotny (258), je bila pogosto poslana na fronto, da se ukvarja s »sedmicami« Lavočkina.
Na seznamu »žrtev« lovca La-7 je tudi prva sestrelitev reaktivnega letala. To se je zgodilo februarja 1945, ko je sovjetski as Ivan Kožedub sestrelil nemškega lovca-bombnika Me-262 v zračni bitki nad reko Odro.
V poznih 40-ih letih so sovjetski konstruktorski biroji začeli ostro tekmo za izdelavo glavnega reaktivnega lovca za sovjetske zračne sile. La-15 in MiG-15 sta bila drug drugemu tesna konkurenca in v simulacijah zračnih bitk oba dosegala zmage.
Kljub temu, da sta oba modela šla v serijsko proizvodnjo, pa se je sovjetsko vodstvo kmalu odločilo, da je proizvodnja dveh identičnih lovcev nesmiselna.
Letalne karakteristike La-15 so bile sicer prepoznane kot nekoliko boljše od MiG-ove petnajstice, a serijska proizvodnja slednje je bila enostavnejša in je postala odločilni faktor. Končno odločitev za MiG-15 je nato sprejel Stalin osebno.
S preko 15.000 izdelanimi primerki je MiG-15 postal najbolj množično proizveden reaktivni lovec na svetu. Proizvodnja La-15 je bila na drugi strani ustavljena po 235 izdelanih primerkih in leta 1954 dokončno prenehala. Preostala letala so končala precej neslavno – uporabili so jih na jedrskih poligonih, kjer so služila kot tarče.
Preberite še:
O dveh Čehih, ki sta z bombnikom pobegnila pred nemško okupacijo v Sovjetsko zvezo
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.