»Umazano« bogastvo: Kako metalurgi na Uralu iz mulja pridobivajo zlato

Roman Bajkalov, medijska služba UGMK
Strokovnjaki Londonske borze kovin so proizvodnjo pod Uralom nagradili z nazivom Good delivery, ki odraža visoko kakovost izdelave.

Črna kaša na dnu elektrolizne banje je dobesedno zlata vredna. Gre za stranski produkt, ki ostane po procesu pridobivanja bakra iz bakrove rude. Material vsebuje zlato, srebro in tudi redek selen, telur in precejšen del preostalega periodnega sistema Mendeljejeva. Podjetje Uralelektromed blizu Jekaterinburga (okoli 1.700 km vzhodno od Moskve) je specializirano za tovrstno proizvodnjo. Tukaj se proizvajajo zlate in srebrne palice od leta 1997.

S pridobivanjem plemenitih kovin preko njihovega izločanja iz spojin s pomočjo kemijskih reakcij, so se v Rusiji ukvarjali že v 18. stoletju. Na začetku je bil ta posel izključno v domeni kovnic iz Moskve in Sankt Peterburga. Tehnologijo so sproti izboljševali in jo postopoma predajali tovarnam. Danes se v Rusiji s pridobivanjem teh kovin ukvarja 10 podjetij. Uralelektromed ima okoli 3,5-odstotni delež v proizvodnji zlatih palic in 25,2-odstotni delež v proizvodnji srebra v Rusiji. Letno proizvedejo več kot 10 ton zlata in več kot 200 ton srebra. Vse to nastane med proizvodnjo bakra.

Moč ognja

Preden iz črne kaše nastanejo zlate palice, pa je potreben določen proces. Najprej jo po tekočem traku prepeljejo v obrat, kjer jo obdelajo z močno žvepleno kislino in zapečejo, da odstranijo nestabilne snovi, nato pa gre kaša v topljenje. Rezultat je srebrno-zlata zlitina oz. zlitina doré (doré v francoščini pomeni »zlat« oz. »pozlačen«). S pomočjo kemijskih reakcij to zlitino nato ločijo: zlato se izloči skupaj z malo primesmi, iz česar kasneje pridobijo čisti zlati prah. Srebro ostane v raztopini. Tega očistijo in pošljejo naprej na elektrolizo, tekom katere pridobijo čiste srebrove kristale, ki ostanejo na katodi (glej video).

Nadaljnja usoda delcev obeh plemenitih kovin je identična. Pošljejo jih v talilno peč, kjer jih ponovno pretopijo, nato pa razbeljeno kovino ulijejo v železne kalupe. Temperatura v peči za taljenje zlata je 1.100 stopinj, za taljenje srebra pa nekaj več od 900 stopinj Celzija. Delavce pred vročino in opeklinami varuje posebna varnostna oprema. Da v kalup ulijejo potrebno količino kovine, na njegovo notranjo stran narišejo oznako s kredo. Nato kalup premažejo z grafitno zmesjo, da se zlato in srebro ne bi zalepila na površino. Čim se palica malo ohladi, jo vzamejo iz kalupa s pomočjo prijemalke, nato pa potopijo v hladno vodo in otrejo s krpo, da se voda na njej ne bi posušila in pustila sledi. Celoten proces traja le pet minut, nakar je mogoče še vedno toplo sveže ulito palico vzeti v roke.

A treba je biti previden: na pogled majhna zlata palica tehta kot srednje naloženi kovček (12 kilogramov), medtem ko srebrna palica lahko tehta tudi do 30 kilogramov. Zaradi tega palic ni lahko dvigniti z mize, ko pa jih enkrat držite v rokah, razmišljate samo o tem, da ne bi spustili in poškodovali tako dragocene stvari. Ena zlata palica je vredna več kot pol milijona, srebrna pa preko 15.000 ameriških dolarjev. Za dobavo stranki ne sme biti na njej nobene vdrtine ali risa.

Pazljivo ravnanje

Z ulitimi palicami v tovarni ravnajo zelo pazljivo. Po hlajenju in sušenju gredo v obrat za obdelavo, kjer se jih lošči dokler ne zalesketajo. Odpadki od loščenja se zbirajo s posebnim sesalcem, zapečatenim s plombo. Sesalec odprejo enkrat na mesec pred komisijo, delce žlahtnih kovin pa nato vrnejo v proizvodnjo, kjer ponovno gredo skozi ves proces. Po loščenju palice gredo naprej v oddelek za preverjanje kakovosti, kjer jih izmerijo in pozorno pregledajo. »Zlato in srebro po strukturi malo spominjata na čokoladno tablico,« razlaga kontrolorka Irina Švecova, ki se sklanja nad vsako palico in preglejuje vsak milimeter. »Preveriti moram, če se je v pore na površini slučajno usedel prah.«

Naslednja faza je označevanje. To je moška domena, saj se vse potrebne oznake (znak proizvajalca, znamko zlata, stopnjo čistosti, leto proizvodnje in serijsko številko) na palico odtisnejo s pomočjo šablone, kladiva in žiga. »Če se zmotite, mora palica nazaj v obdelavo, kjer jo morajo ponovno zloščiti, izmeriti in postaviti nov pečat,« pojasnjuje načelnica oddelka za rafiniranje Tatjana Jefimova. »Napake se dogajajo zelo redko, trudimo se jim izogibati.« Po preverjanju se palice očisti še z alkoholom, da se odstrani prstne odtise, saje in prah. Nato se palice fotografira in skrbno zapakira v posebno embalažo. V takšni obliki nato odpotujejo do ruskih bank, od koder jih potem izvažajo naprej.

Čistost plemenitih kovin, ki jih na Uralelektromedu pridobivajo iz stranskih produktov, je 99,99-odstotna. Že v začetku tega tisočletja so visoko kakovost lokalnega zlata in srebra ocenili strokovnjaki Londonske borze kovin, ki so proizvodnjo nagradili z nazivom Good delivery, ki ga mora podjetje obnoviti vsake tri leta. V Rusiji se s to oznako kakovosti lahko pohvali samo pet podjetij, zato je kontrola kakovosti v tovarni na najvišji ravni. Sodobna proizvodnja zlata je daleč od alkimije in preverjena do najmanjših podrobnosti.

Preberite še:

Kam je izginilo zlato Komunistične partije Sovjetske zveze?

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.

Še več zanimivih zgodb in videoposnetkov najdete na Facebook strani Russia Beyond Slovenija
Preberite še:

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke