Premer kril tega letala je približno enak dolžini nogometnega igrišča, po višini pa je kot petnadstropna stanovanjska zgradba. Verjetno se sprašujete, zakaj bi kdorkoli potreboval takšnega kolosa v zraku in kako sploh potekajo poleti z njim med različnimi letališči. A Sovjeti so radi delali na velikih projektih. Letalu so dodelili oznako An-225 in ime Mrija, ki v ukrajinskem jeziku pomeni »sanje«.
Pisalo se je leto 1975 in ideja o ogromnem letalu je imela dva cilja. Prvič, Sovjeti so želeli imeti letalo, ki bo lahko prevažalo vesoljske shuttle iz kraja njihove proizvodnje do kozmodromov. Izračunali so, da jih bo transportno letalo prišlo ceneje od sestavljanja shuttla na licu mesta pri izstrelitveni ploščadi. Drugič, letalo so želeli uporabiti kot izstrelitveno platformo, s katere bi shuttle kar v zraku poletel naprej v vesolje.
Letalo Mrija je bilo del programa Energia-Buran, sovjetskega vesoljskega plovila, podobnega ameriškemu Space Shuttle projektu. Ideja za tem je bila, da bi letalo na hrbtu nosilo plovilo Buran. Prazno letalo je tehtalo 250 ton z maksimalno vzletno maso 640 ton.
V tistem času je bil projekt označen kot »tajni«, a glede na spomine glavnega oblikovalca Anatolija Vovnjanka, je posredno ali neposredno pri projektu sodelovalo »na sto tisoče znanstvenikov, oblikovalcev, inženirjev, vojaškega osebja, pilotov, delavcev in drugih strokovnjakov«. Bilo je vse prej kot lahko: roki so bili kratki, posamezne dele letala pa so izdeloval v raznih koncih države. Tako je An-225 Mrija prvič poletel leta 1989 z letališke steze v Bajkonurju s 60 ton težkim Buranom na hrbtu.
Istega leta se je letalo pokazalo svetovni javnosti na letalskem sejmu v Parizu in povzročilo pravo senzacijo. Iz ideje sovjetskih inženirjev je zraslo najtežje transportno letalo, ki je kadarkoli poletelo v nebo. Mrijo so predstavili na sejmih v Kanadi, na Češkem, v Združenem kraljestvu in v ZDA.
Po mednarodni predstavitvi so snovalci začeli dobivati razna naročila. Nek tuj poslovnež je hotel letalo pretvoriti celo v nekakšno letečo križarko za VIP goste z ločenimi kabinami za poslovneže in mladoporočence, udobnimi vežami za ostale potnike, brezcarinskimi trgovinami, restavracijami in kazinom.
Obstajala je tudi ideja, da bi letalo lahko letelo na relaciji Sydney-London-Tokio-Sydney. »Takrat sem celo mislil, da bi lahko z lahkoto zagotovili vzdrževanje in opremljanje letala, saj so relacije bile dolge, tovora pa malo,« se spominja Vovnjanko.
Tudi vsi ostali preizkusi so bili uspešni. Mrija bi lahko imela svetlo prihodnost, če ne bi leta 1991 razpadla Sovjetska zveza. Program Energia-Buran je bil zaprt in vso nadaljnje delo na letalu se je končalo. Nasledila ga je Ukrajina, kjer je bilo tudi izvorno zasnovano.
Ukrajina se je tako znašla z enim dokončanim in enim delno dokončanim letalom. A država ni mogla najti dovolj finančnih sredstev za ohranitev projekta, zato so nedokončano letalo začeli razstavljati za rezervne dele.
Situacija se je spremenila po letu 2000, ko so začela prihajati komercialna povpraševanja za prevoz supertežkega tovora. Tako je leta 2002 An-225 znova poletel kot del flote letalske družbe Antonov.
Na seznamu tovora, ki ga je prepeljala Mrija, se je med drugim znašlo 250 ton posebne opreme, namenjene iz Prage v Taškent, žirafe, jahta španskega kralja, humanitarna pomoč za Pakistan in 174 ton težak generator za neko armensko elektrarno, namenjen iz Frankfurta v Jerevan. Prav s tem tovorom se je letalo zapisalo v Guinnessovo knjigo rekordov za prevoz največjega posamičnega tovora v zgodovini letalstva.
Za drugo, nedokončano letalo se je zanimala Kitajska, a leta 2017 jim je zanimanje pošlo, saj večina letališč na svetu ne more niti sprejeti tako velikega in težkega letala.
Tudi Rusija je imela priložnost, da bi odkupila Mrijo, a se je izkazalo, da Roskosmos ni več zainteresiran za njene vesoljske zmožnosti, medtem ko je za težji tovor lahko poskrbel An-124 Ruslan in posel je propadel.
A ideja o »letečem kozmodromu« še ni povsem zamrla. Aprila 2019 je ameriško podjetje Stratolaunch System ustanoviteljev Microsofta nad kalifornijsko puščavo predstavilo krstni polet Modela 351. Cilj je isti kot pri Mriji, s to razliko, da je največja obremenitev tovora 590 ton, s čimer Mrija ostaja najtežje letalo na svetu.
Preberite še:
Osamljeni velikan: Edini primerek največjega letala na svetu An-225