Lev Termen je od nekdaj kombiniral svoji dve veliki ljubezni – glasbo in fiziko. Nekoč je po naročilu vodje laboratorija za fiziko izdelal napravo, ki je merila parametre plinov, in naenkrat ugotovil, da ta poleg tega še proizvaja zvoke, če se ji približa z roko. »Bi bilo nemara s tem mogoče ustvariti melodijo?« je pomislil Termen in že naslednje leto v Kremlju predstavil Leninu svojo napravo teremin.
Termen je že kot otrok igral na piano in violončelo ter se ukvarjal s fiziko. Starša sta zanj postavila celo domač laboratorij. Bil je odličen učenec in hkrati obiskoval konservatorij in fakulteto za fiziko in matematiko.
Ko je izbruhnila prva svetovna vojna, so ga poslali v vojaško akademijo, kjer se je ukvarjal z radijskimi zvezami in elektroniko. Na fronto ni odšel, v času revolucije pa se je pridružil boljševikom in prispeval z zagotavljanjem radijskih zvez. V nekem intervjuju je razlagal, kako je skupaj s kolegi zgradil Radijsko postajo št. 1.
Kmalu zatem ga je fizik Abram Ioffe prepričal, da se pridruži civilnemu laboratoriju in začne preučevati lastnosti plinov. Termen je izdelal elektronsko napravo za merjenje parametrov, ki je postala podlaga za njegov kasnejši instrument.
»Zamislil sem si instrument, ki bi lahko proizvajal zvok brez uporabe mehanske energije kot nek dirigent v orkestru,« je razlagal Termen v intervjuju s francoskimi novinarji leta 1989. Noben od obstoječih mehanskih instrumentov ga ni zadovoljil in menil je, da »niso preveč sodobni s stališča fizike«. In tako je izumil prvi elektronski inštrument na svetu.
Leta 1922 je Vladimir Lenin povabil Termena v Kremelj, da pokaže svoj izum. Vodja revolucionarjev je nanj celo zaigral Škrjanca skladatelja Mihaila Glinke.
Poleg inštrumenta je znanstvenik Leninu predstavil tudi svoj drug izum – alarmno napravo. Lenin je bil navdušen in je naročil, naj se jo uporabi pri varovanju Kremlja, a je kmalu zatem umrl in načrti so bili prekinjeni.
Leta 1926 se je Termen začel ukvarjati z »oddaljenim pogledom« in izumil prototip televizorja, ki je na velikem ekranu prikazoval premikajoče se predmete. Vojaško vodstvo se je zelo zainteresiralo za izum in ga zavilo v tajnost, zato ga posledično niso množično uporabljali niti v vojski. Podobno se je zgodilo z mnogimi drugimi izumi sovjetskih znanstvenikov.
Leta 1928 so ga povabili v ZDA, da bi predstavil svoj slavni glasbeni inštrument, sovjetske oblasti pa so mu za popotnico naročile še zbiranje določenih obveščevalnih podatkov.
»Zato, da bi imel možnost predstaviti svoje naprave in da bi lahko stopil v stik z drugimi izumitelji, so zame najeli veliko zgradbo v centru New Yorka s sedmimi nadstropji,« je razlagal Termen.
Na obisk je prišel celo Albert Einstein. Zanimala ga je predvsem zveze med glasbo in geometrijskimi liki in leta 1931 si je Termen zanj izmislil ritmikon – glasbeni inštrument, ki je lahko proizvajal risbe s pomočjo projektorja.
Izumitelj je patentiral svoj teremin in prodal licenco podjetju Radio Corporation of America, čeprav večjega komercialnega uspeha od tega kompleksnega inštrumenta ni bilo.
Povpraševanje je vladalo po drugih Termenovih izumih: zapora Alcatraz in Sing-Sing sta od njega kupila alarmno napravo in detektorje kovin. Termen je izumil tudi senzorje gibanja, ki so avtomatsko odpirali vrata.
Po desetih letih v ZDA se je Termen vrnil v domovino in to ravno v času velikega terorja. V kasnejšem intervjuju je povedal, da je sam zaprosil za vrnitev, a obstajajo govorice, da so ga prisilno odvedli nazaj zaradi poroke s temnopolto plesalko. Leta 1939 je bil aretiran in obsojen na osem let prisilnega dela.
Približno leto dni je izumitelj preživel v Kolimi a kmalu je bil premeščen v zaporniški konstruktorski biro CKB 29 v Moskvi, kjer sta delala tudi letalski konstruktor Tupoljev in bodoči raketni inženir Sergej Koroljov.
Termen je izumljal prisluškovalne naprave za sovjetske tajne službe. Njegov »hrošček« (žučok) je bil na primer vgrajen v veliki grb, ki so ga podarili ameriškemu veleposlaniku. Napravo so odkrili šele čez sedem let. Danes hroščka hranijo v Državnem kriptografskem muzeju Ameriške agencije za nacionalno varnost (NSA).
Leta 1947 so Termena izpustili iz zapora in rehabilitirali. Nadaljeval je z izumljanjem in hkrati predaval v konservatoriju. A v 70-ih letih za njegove izume več ni bilo zanimanja. Njegova sorodnica Lidija Kavina se spominja, kako je bil zaradi tega žalosten in razburjen: »V uredništvih časopisov, kamor je prinašal svoje članke, ga niso jemali resno. V času stagnacije so njegovi senzorji, ki reagirajo na pogled in ideje o dolgoživosti in mikroskopiji časa zbudile samo cinične nasmeške.«
Danes te izume promovira njegov pravnuk Pjotr Termen, ki velja za enega vodilnih glasbenikov in učiteljev teremina ter vodi glasbeno šolo, kjer se ga poučuje.
Preberite še:
Pet sodobnih tehnologij, ki izvirajo iz Rusije
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.
