Uspeh Migovih letal v korejski vojni je pokazal, da se lahko sovjetski inženirji enakovredno kosajo s svojimi zahodnimi kolegi. MiG-19 je postal prvi sovjetski nadzvočni lovec. A tehnologija se je tako hitro spreminjala, da so lovci, ki so dominirali nebo v korejski vojni, sredi istega desetletja postali že zastareli. MiG-15 je lahko trgal narazen formacije ameriških letal B-29, sodobnejših bombnikov pa ni mogel več niti dohitevati. Nato je leta 1959 na sceno stopil MiG-21.
CC BY 3.0
Enaindvajsetica (po NATO klasifikaciji Fishbed) je presegla hitrost 2 Machov, nosila je interno nameščen top in je imela kapaciteto nošenja bomb in dveh do šestih raket. Sovjetska doktrina je predvidevala koordiniranje lovcev s tal, zato lovec ni potreboval okorne in kompleksne radarske opreme.
ZSSR je zgradila 10.645 teh lovcev med 1959 in 1985. Indija je po licenci sestavila dodatnih 657, Češkoslovaška pa 194. Pod nekoliko sumljivimi okoliščinami je do tehničnih dokumentov in nekaj primerkov letal prišla tudi Ljudska republika Kitajska, ki je nato na podlagi tega napravila svojo kopijo Čengdu J-7/F-7 in proizvedla okoli 2.400 teh letal med 1966 in 2013. Skupno število proizvedenih migov tako daleč presega število kateregakoli drugega nadzvočnega lovca v zgodovini.
Skrivnost dolgoživosti
Velik faktor v dolgi uporabnosti Migove enainvajsetice je v tem, da so inženirji z njo dosegli določeno stopnjo razvoja, ki vse do danes ni bila drastično izboljšana: Sodobni lovci ne letijo mnogo hitreje in nimajo veliko večjih manevrskih sposobnosti od MiG-21. Sicer posedujejo precej naprednejšo radarsko in drugo elektronsko opremo in avioniko, vendar so to stvari, ki za mnoge letalske sile po svetu še vedno predstavljajo velik luksuz (ne gre pozabiti, da se lovska letala z vsako generacijo bolj dražijo in so manj dostopna). MiG-21 pa nudi alternativo, ki je poceni, hitra in nezahtevna za vzdrževanje, obenem pa je kos nalogam patruljiranja zračnega prostora in lahko posreduje tudi proti talnim ciljem, če je to potrebno.
CC BY 2.0
MiG-21 ni najbolj primeren za zahodne letalske sile, saj je njegova zasnova v nasprotju z doktrino večine zahodnih držav. Tukaj najbolj izstopa omejena pilotova svoboda upravljanja, saj majhen prostor znotraj kokpita omejuje pilotov zorni kot, zato je za koordiniranje precej bolj odvisen od talnih operaterjev – lastnost, ki določa tudi kasnejše Migove lovce (MiG-29 npr.). Kljub temu gre za lovca, ki lahko povsem solidno opravlja vlogo prestreznika in jurišnega letala pri obrambi domačega zračnega prostora.
MiG-21 je preverjen bojni stroj, ki je bil udeležen v mnogih hladnovojnih konfliktih. V Vietnamu so piloti izkoristili ozko silhueto svojih lovcev, da so smukali skozi ameriške bombniške skupine in jih prestrezali, preden so jih ameriški lovci sploh opazili. Oblika in velikost migov je pilotom omogočala tudi dokaj učinkovito izogibanje raketam zrak-zrak. MiG-21 je bil uporabljen v mnogih vojnah na Bližnjem vzhodu. Spopadal se je z izraelskimi lovci v vojni izčrpavanja, jomkipurski vojni in libanonski državljanski vojni. Nezavidljive izgube, ki so jih pri tem doživljala letalstva arabskih držav, gre v veliki meri pripisati nezadostnemu usposabljanju pilotov. Po drugi strani so se migi precej bolje izkazali leta 1965 v indijsko-pakistanski vojni v službi indijskih zračnih sil ter v irašno-iranski vojni.
Obstanek v 21. stoletju
Kljub upadu števila lovcev MiG-21 v 80-ih in 90-ih letih ob koncu hladne vojne zaradi prihoda novejših letal, ti še vedno služijo v zračnih silah 18 držav, vključno dveh NATO članic (Hrvaške in Romunije). V bistvu je težko enoznačno določiti, kolikim državam so služili ti migi, saj so nekatere nastajale in propadale hitreje od letal.
CC BY-SA 4.0
Migi, ki so v aktivni uporabi danes, pa vse manj spominjajo na svoj original iz petdesetih let: nosijo drugačna, bolj dovršena orožja, kot so rakete R-60, Magic 2 in Python III, s čimer so precej bolj smrtonosni od predhodnikov. Nadgradnje se običajno tičejo elektronike, radarjev in komunikacijskih naprav. Po novem je omogočeno tudi nošenje preciznih projektilov. Servisiranje in nadgradnjo lovcev danes nudijo Kitajska, Rusija in Ukrajina, po pisanju portala The National Interest pa bi lahko tehnologija 3D tiskanja dodatno poenostavila proizvodnjo rezervnih delov in nadgradenj.
Ali bo MiG-21 ostal v uporabi vse do 2059?
S koncem serijske proizvodnje kitajskih J-7 je tekoče trakove zapustil zadnji MiG-21. Hrvaška in Romunija bosta svoje lovce upokojili v naslednjih petih letih, po seriji nesreč pa bo isto storila tudi Indija. A to še ne pomeni, da je kariera teh letal pri koncu. Mnogi modeli J-7 in F-7 ostajajo v dobrem stanju (kot zadnji je nove lovce iz te serije tik pred koncem proizvodnje leta 2013 prejel Bangladeš). Mnoge letalske sile preprosto nimajo potrebe po sofisticiranih visokotehnoloških lovcih (niti sredstev zanje), zato bodo enaindvajsetice po prepričanju ameriškega vojaškega portala zlahka dosegle 70 let uporabe podobno kot še ena legenda hladne vojne – ameriški bombnik B-52, ki bo ta rekord najverjetneje dosegel že prej, preden ga dokončno upokojijo.
Preberite še:
Črni četrtek: Dan, ko so sovjetski piloti sestrelili deset ameriških »super trdnjav«