Ali lahko postanemo nesmrtni? Tale Rus meni, da je to samo vprašanje časa

osebni arhiv/Getty Images
Aleksej Turčin iz Moskve se s tem vprašanjem ukvarja že več let. Meni, da je naša najboljša možnost v »digitalizaciji«.

Sedeminštiridesetletni Turčin se je med samoizolacijo lotil pisanja svoje nove knjige z naslovom Nesmrtnost, hkrati pa je začel zbirati podatke o sebi – od ščipanja nohtov za zbiranje DNK do zapisovanja podrobnosti o svojih sanjah in vodenja dnevnika o vsakdanjih aktivnostih. Zakaj to počne?
Aleksej Turčin je predan raziskovalec dolgoživosti in zagovornik digitalne nesmrtnosti. Prepričan je, da bo umetna inteligenca nekoč postala tako razvita, da bo možno v sistem »naložiti« osebne podatke in tako posameznikom omogočiti večno življenje.

Kot pravi, je zbiranje tovrstnih podatkov samo ena od treh možnosti, ki se nam trenutno ponujajo.
Druga možnost je preprosto preživeti, dokler umetna inteligenca ne bo dovolj razvita. »Glavni vzrok smrti pri ljudeh do zdaj je staranje, in če ugotovimo, kako se mu zoperstaviti, bi ljudje lahko živeli do 3.000 let. Zoperstavljanje staranju je samo prvi korak za dosego nesmrtnosti. Če umremo prehitro, potem ne bomo doživeli iznajdbe tehnologij, ki bodo nam, ljudem, omogočale, da bi svoja telesa transformirali v kiborge in se ’’naložili’’ v superračunalnike,« pravi.

Tretja možnost je po njegovem krionika – način ohranjanja telesa in/ali možganov pri nizki temperaturi v tekočem dušiku, v upanju da bo človeštvo nekoč sposobno naše telo nekako »skenirati« in napraviti njegovo digitalno kopijo v superračunalniku.

»Digitalna nesmrtnost je neizbežna«

In kdaj bo po njegovem umetna inteligenca na dovolj visoki stopnji razvoja? Nič prej kot v 500 letih, pravi.

»Razvoj umetne inteligence poteka dokaj hitro, a še vedno smo daleč od tega, da bi lahko človeka ’’prenesli’’ v računalnik. To bo uspešno izvedljivo verjetno šele okoli leta 2600,« pravi, a dodaja, da bi se preprostejše in nepopolne različice takšne umetne inteligence lahko pojavile že v naslednjih dveh desetletjih.

Turčin misli, da bi svoj del v razvoju lahko odigrala celo pandemija bolezni Covid-19. »Pandemija bo povečala javno zanimanje za biologijo, virologijo in podaljšanje življenja, saj Covid-19 pogosteje napade starejše ljudi. Spoznali bomo, da potrebujemo učinkovitejši zdravstveni sistem za spopadanje s takšnimi grožnjami. To bi lahko potencialno privedlo do tega, da bi zdravniki dobili več moči pri odločanju o naših raziskovalnih prioritetah in privedli človeštvo bližje podaljšanju povprečne pričakovane življenjske dobe,« meni.

Nedvomno bomo v prihodnosti dočakali digitalno nesmrtnost v neki obliki, a kar trenutno gledamo v filmih in TV serijah, kot so Transcendence ali Black Mirror, ni nujno, da se bo uresničilo, je prepričan raziskovalec. »Uživam v Westworldu, a vsaka serija mora, za to, da je zanimiva, vsebovati konflikt. V resničnem življenju pa temu ni vedno tako. Super umetna inteligenca je navadno predstavljena kot brezdušna ali nepopolna, a ni nujno, da bo tako tudi v resnici,« razlaga.

Po njegovem mnenju bo najbolj ugoden scenarij, če človeštvu uspe izumiti takšno umetno inteligenco, ki bo »prijateljsko« nastrojena do ljudi: »Stremela bo k ohranjanju človeških vrednot in bo zmožna ustvariti popoln model naše zgodovine ter poustvariti življenje vsakega posameznika kot del te simulacije. Tako nam bo omogočila, da ’’živimo dvakrat’’.«

Preberite še:

V vesolje brez goriva? Novi projekt ruskih znanstvenikov

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.

Še več zanimivih zgodb in videoposnetkov najdete na Facebook strani Russia Beyond Slovenija
Preberite še:

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke