Kako je izgledala prva sovjetska jedrska podmornica?

K-3 Leninski komsomol je prva jedrska podmornica v Sovjetski zvezi in tretja na svetu. Je del projekta 627 Kit.

K-3 Leninski komsomol je prva jedrska podmornica v Sovjetski zvezi in tretja na svetu. Je del projekta 627 Kit.

javno lastništvo
Ta podvodna pošast je postala najmočnejša sovjetska podmornica in prva, ki je prebila 2,5-metrsko ledeno ploščo na Arktiki.

Hladna vojna, ki se je začela tik po drugi svetovni vojni, je vzpostavila dva nasprotujoča si bloka – sovjetskega in ameriškega. Obe velesili sta se trudili izdelati karseda najmočnejša orožja, da bi bili v primeru dejanske vojne sposobni izbrisati sovražnika z obličja Zemlje.

Enkrat so bili prvi Sovjeti, drugič Američani. V primeru podmornic so bili v prednosti Američani, sovjetsko vodstvo pa jih je moralo dohitevati.

Zakaj se je Sovjetska zveza odločila izdelati lastno jedrsko podmornico

Sovjetska jedrska podmornica Leninski komsomol

Leta 1945 so Združene države precej nazorno vsemu svetu demonstrirale uničujočo moč novih jedrskih orožij. A dostava jedrskih bomb po zraku, kot med bombardiranjem Japonske, je s sabo nosila tudi precejšno tveganje.

Tako je dostava jedrskega orožja postala edino smiselna s podmornicami, ki so se lahko skrivno in neopaženo približale obalam nasprotnika ter zadale odločilen udarec.

Prva ameriška jedrska podmornica je bila izdelana v strogi tajnosti. Odločitev za njeno gradnjo je padla leta 1951 in 14. junija 1952 so z gradnjo tudi pričeli. Novo plovilo se je imenovalo Nautilus. Kakor pri samem razvoju jedrskih podmornic, je tudi pri njihovi gradnji ZSSR bila tista, ki je morala dohitevati svojega tekmeca.

Sovjetsko plovilo je bilo po svoji zasnovi precej drugačno od ameriškega Nautilusa. Zunanji obris trupa Nautilusa je bil namreč skoraj popolnoma enak podmornicam na dizel-električni pogon, glavna razlika je bil jedrski reaktor. Za razliko od tega je imela sovjetska K-3 popolnoma drugačno arhitekturo. Gradnja podmornice se je začela 24. septembra 1955 v Severodvinsku.

Trup sovjetske podmornice je bil sestavljen praktično od znova, brez uporabe obstoječih trupov dizel-električnih podmornic. Glavno pozornost so posvetili okretnosti pod vodo, zato je bila sovjetska K-3 na koncu hitrejša od Nautilusa. Na testiranjih je popolnoma potopljena podmornica dosegla hitrost 28 vozlov, brez da bi morali reaktorji delovati s polno kapaciteto. Sprva je bilo plovilo zasnovano za napade na obalne pomorske baze sovražnika z enim samim jedrskim torpedom (T-15) izjemno velikega kalibra (1,5 metra v premeru). A zaradi očitne tehnične neizvedljivosti tega pristopa in "enkratne uporabnosti" same podmornice, ki je bila z vojaškega stališča nesmiselna in zelo draga, je bil projekt opuščen. Nov poudarek je bil na tradicionalnih torpedih z možnostjo uporabe torpedov z jedrskimi bojnimi glavami.

K-3 je prva sovjetska podmornica in prva, ki je bila poslana na severni tečaj.

Da bi povečali neslišnost plovila, so pri gradnji uporabili mehanizme, ki so oddajali manj vibracij. Vsa glavna oprema podmornice je bila amortizirana in nameščene so bile posebne prevleke za dušenje vibracij. Trup podmornice je bil prevlečen s posebnim protisonarskim premazom, nameščeni so bili propelerji z manjšo slišnostjo. Vse to je imelo pozitiven učinek na plovilo. Ko se je K-3 premikala s srednjo hitrostjo na periskopski globini, je oddajala manj zvoka kot dizel-električne podmornice projektov 611 in 613.

Zasnova podmornice je bila precej drugačna od prejšnjih, ne samo zaradi pogona, ampak tudi zaradi oblike same. Sprva je imela številne dvomljive rešitve; podmornica ni imela nobenih naprav za privezovanje (nalogo manevriranja po pomorski bazi bi naj opravljal poseben vlačilec), ni nosila nobenih obrambnih orožij in ni premogla zasilnih dizelskih generatorjev ter sider.

Notranjost podmornice naj bi bila, sodeč po očividcih, pravo umetniško delo. Vsaka soba je bila pobarvana v drugačni barvi s svetlimi barvami, ki so prijetne na pogled. Eden od prekatov je bil narejen v obliki slike poletne livade z brezami, drugi pa v obliki ogromnega zrcala. Vso pohištvo je bilo narejeno po naročilu iz dragega lesa in se ga je v skrajnih situacijah dalo uporabiti za drugačen namen; veliko mizo v jedilnici se je recimo dalo pretvoriti v operacijsko mizo.

Julija 1962 je posadka sovjetske jedrske podmornice Leninski Komsomol ponovila podvig Američanov, ki so leta 1958 s svojo USS Nautilus osvojili severni tečaj in to ponovili še z ostalimi jedrskimi podmornicami. Prvič v zgodovini ruske mornarice je podmornica prepotovala dolgo pot pod Arktičnim oceanom in dvakrat prečkala severni tečaj.

Preberite še: Prva ruska podmornica

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.

Še več zanimivih zgodb in videoposnetkov najdete na Facebook strani Russia Beyond Slovenija
Preberite še:

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke