- Spremljajte naše vsebine prek inovativne ruske storitve Telegram! Vsi naši najnovejši in najbolj aktualni članki bodo prispeli naravnost na vaš pametni telefon!
Mornar, ki je hotel leteti
Vse življenje je preživel na morju, a je vedno sanjal o nebu. Aleksander Fjodorovič Možajski, ki se je povzpel do čina kontraadmirala, se je v zgodovino zapisal kot izumitelj prvega ruskega letala.
Ko je zapustil službo v zgodnjih 1860-ih, se je Možajski v celoti posvetil oblikovanju letal. Več ur je opazoval lete ptic, preučeval njihovo anatomijo, ustvarjal leteče zmaje in jih preizkušal na nebu. Takšni poskusi so se zanj večkrat končali s poškodbo.
Leta 1876 je Aleksander Fjodorovič v areni Berejtorske konjeniške šole v Sankt Peterburgu javnosti pokazal svoj prvi mali leteči model letala. Potisk trupa letala so ustvarili propelerji, ki jih je poganjala spiralna vzmet. "Leteči konj" je razvil hitrost do 5 m/s, pri čemer je lahko nosil breme, težko en kilogram.
"Izumitelj je zelo pravilno rešil vprašanje aeronavtike, s katerim se že dolgo ukvarjamo," je o modelu Možajskega zapisal polkovnik Pavel Bogoslovski, inženir ladjedelništva: "Aparat s pomočjo svojih pogonskih sistemov ne samo leti in teče po zemlji, temveč zna tudi plavati. Neverjetno, ne boji se ne gravitacije ne vetra in je sposoben leteti v katero koli smer... Izkušnje so pokazale, da je ovire za plavanje v zraku, ki so obstajale do zdaj, sijajno premagal naš nadarjeni rojak."
Naslednji korak za Možajskega je bila izdelava "letalskega sistema" v naravni velikosti, "na katerem bi lahko oseba nadzorovala moč stroja in smer aparata."
'Ognjena ptica'
Za razvoj polnopravnega letala je oblikovalec letal potreboval sredstva. Glede na dejstvo, da se je leta 1877 začela vojna proti Osmanskemu cesarstvu, je verjel, da bi lahko bil zanimiv za vojaški oddelek. Vendar so posebne komisije ugotovile, da projekt Možajskega ni dovolj prepričljiv in predrag, da bi zanj porabili državni denar.
"Želel sem biti koristen svoji domovini in začel razvijati svoj projekt, zaradi katerega sem zapustil službo in zavrnil drugo, prav tako donosno v smislu vsebine in kariere," je potožil Aleksander Fjodorovič: "Sprva sem porabil majhne količine denarja, potem sem začel delati dolgove, prodal in zastavil vse, kar je bilo dragoceno, tudi ure in poročne prstane... In ko se prišel do skrajnosti, do popolne revščine, brez spodobnih oblačil za častnika, sem prosil vlado ne za nagrade, ampak za vsakdanji kruh..."
Država je zavrnila financiranje celotnega projekta, a mu je kljub temu namenila del sredstev za nadaljevanje razvoja. Počasi in težko se je delo vseeno nadaljevalo in do leta 1884 je bilo izdelano prvo rusko letalo, ki ga je Možajski poimenoval "Žar ptica" (ognjena ptica), v čast znanega lika slovanskih pravljic.
Prekinjen let
"Enokrilnik je bil v obliki čolna z lesenimi rebri, prekritimi s tkanino. Na vsaki strani čolna so bila pritrjena pravokotna krila, rahlo izbočena v smeri navzgor. Vse je bilo prekrito s tanko svileno tkanino, impregnirano z lakom. Krila so bila zvezana z lesom (iz borovine)... Krila so bila približno seženj (nekaj več kot dva metra) od tal. Čoln je imel dva jambora. Krila so držale žične vrvi, napete na jamborje in podstavke. V sprednjem delu čolna sta bila dva motorja... Trije propelerji s štirimi lopaticami..." tako je stvaritev Možajskega opisal časnik Novoje Vremja.
Dolžina letala, ki je tehtalo skoraj tono, je bila 15 metrov, razpon kril pa 24 metrov. Potisk sta zagotavljala dva parna motorja britanskega podjetja Arbecker-Hamkens z močjo 10 in 20 konjskih moči.
Jeseni 1884 so Ognjeno ptico preizkusili na enem od polj blizu Sankt Peterburga. Za vzletno vožnjo letala je bila tukaj zgrajena vzletno-pristajalna steza v obliki lesenega poda pod naklonom. Glede na precejšnjo starost Aleksandra Fjodoroviča (57 let) je bilo odločeno, da bo za krmilo sedel mehanik.
Parno letalo Možajskega je pospešilo po lesenih tirnicah, se dvignilo v zrak in približno sto metrov preletelo v ravni črti ter se nato začelo spuščati - motorji majhne moči so odpovedali. Med pristankom je bilo poškodovano krilo letala.
Konstruktor letala je doživel mešane občutke: po eni strani je letalo uspešno vzletelo, po drugi strani pa ga je bilo treba za polnopraven let še precej razvijati. Aleksander Fjodorovič, ki je umrl leta 1890, ni imel časa uresničiti svojih načrtov. Zapuščena Ognjena ptica je zgorela pet let po njegovi smrti.
Zapuščina izumitelja pa ni bila zaman. Njegov izum je bil v začetku 20. stoletja uspešno uporabljen pri ustvarjanju velikanskih letal, kot so Ruski vitez, Svjatogor in Ilja Muromec.