Nenavadni bombnik Sh-Tandem, ki je bil izdelan v ZSSR v 30. letih prejšnjega stoletja

ANUBYSVIDEO / youtube
To izvirno letalo, oboroženo z mitraljezom v zadnjem delu, je imelo nekaj projektnih napak, ki so vplivale na njegovo žalostno usodo.

Spoštovani bralci! 

Naša spletna stran je na žalost blokirana na območju Slovenije, podobni grožnji so izpostavljene tudi naše strani na družbenih omrežjih. Če torej želite biti na tekočem z našo najnovejšo vsebino, preprosto naredite naslednje:

  • Naročite se na naš Telegram kanal
  • Obiščite našo spletno stran in vklopite potisna obvestila, ko vas zaprosi za to: https://si.rbth.com
  • Namestite storitev VPN na svoj računalnik in telefon, da boste imeli dostop do naše spletne strani tudi v primeru blokiranja

Vzporedno z zasnovo oboroženega napadalnega letala se je v ZSSR sredi tridesetih let prejšnjega stoletja nadaljevalo delo na ustvarjanju posebej izdelanih dvosedežnih hitrih lahkih napadalnih letal, razvitih na podlagi izvidniških letal.

Kot pojasnjuje Airwar.ru, je 5. decembra 1937 prvič poletelo testno lahko letalo Sh-Tandem (znano tudi kot Sh-MAI, MAI-3, MAI-Tandem), ki ga je zasnoval P. Grušin, v svoji enosedežni različici, izdelani v učnih delavnicah MAI (Moskovski letalski inštitut). Pilotiral ga je slavni testni pilot P. M. Stefanovski.

Objekti moskovskega letalskega inštituta, 1935.

Napadalno letalo, zasnovano kot dvosedežno, je imelo zelo izvirno tandemsko konstrukcijo. Izdelava je temeljila na zamisli, da bi ob neizogibni razliki v teži po dolžini letala omogočila doseganje sorazmerno dobrih lastnosti vzdolžne stabilnosti letala.

Zaradi možnosti večje uporabe zadnje osi je Grušin lahko namestil mitraljez neposredno v zadnji del letala.

Na začetku je bilo načrtovano, da bo letalo opremljeno z zračno hlajenim motorjem M-88. Ker pa ta ni bil pripravljen, so v Sh-Tandem namestili M-87 in nato M-87A.

Trup letala je bil izdelan iz lesa, večinoma iz vezanega bakelitnega lesa.

8. januarja 1939 je enosedežna različica letala brez oborožitve opravila predhodne teste letenja z motorjem M-87. Doseglo je precej visoko največjo hitrost, kar je ustrezalo tehničnim specifikacijam letala. Pri tleh je bila hitrost 406 km/h, na višini 4250 m pa 488 km/h.

Septembra in oktobra 1939 so bila opraviljena skupna (tovarniška in vladna) testiranja dvosedežne različice letala Sh-Tandem. Poročilo o prezkušanju je bilo uradno potrjeno 10. oktobra.

Oborožitev bombnika je bila standardna za lahka napadalna letala tistega časa: 4 krilni mitraljezi ShKAS s 2400 naboji, mitraljez v kupoli ShKAS (strelivo - 700 nabojev) in 200 kg bomb.

Na državnih preizkušanjih je bilo letalo neuspešno zaradi številnih vzrokov: od ozke pilotske kabine do pristajalnega podvozja in nezadostne togosti sprednjega krila. Vzletanje je bilo zapleteno, letalo pa se je odzivalo na delovanje krmila zelo počasi. Menili so, da razlika med zadnjim krilcem in sprednjim ni dobra rešitev.

Tudi neobičajna zasnova in razmeroma slaba oborožitev nista bila med pozitivnimi lastnostmi tega bombnika. Maja 1939 je bila sprejeta odločitev, da se razvoj in proizvodnja letala Sh-Tandem ustavita.

A že veste, kako izgleda nova različica namočnejšega ruskega strateškega bombnika?

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.

Preberite še:

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke