An-14 Š - nenavadno sovjetsko letalo na zračni blazini (FOTOZGODBA)

airwar.ru
V osemdesetih letih prejšnjega stoletja so sovjetski konstruktorji prišli na idejo, da bi lahkemu transportnemu letalu dodali sistem zračne blazine.

Spoštovani bralci! 

Naša spletna stran je na žalost blokirana na območju Slovenije, podobni grožnji so izpostavljene tudi naše strani na družbenih omrežjih. Če torej želite biti na tekočem z našo najnovejšo vsebino, preprosto naredite naslednje:

  • Naročite se na naš Telegram kanal
  • Obiščite našo spletno stran in vklopite potisna obvestila, ko vas zaprosi za to: https://si.rbth.com
  • Namestite storitev VPN na svoj računalnik in telefon, da boste imeli dostop do naše spletne strani tudi v primeru blokiranja

Poskusi, da bi letalo opremili s podvozjem z zračnim vzmetenjem, so bili večkrat izvedeni. V Sovjetski zvezi sta takšno napravo leta 1939 prvič izdelala inženirja Centralnega aerohidrodinamičnega inštituta N. I. Jefremov in A. D. Nadiradze. Na letalu za usposabljanje UT-2 je bil namesto kolesnega podvozja nameščen gumijasti balon z ventilatorjem, ki je izgledal kot obrnjen napihljiv čoln.

Lahko transportno letalo An-14 so zasnovali in izdelali v Sovjetski zvezi ter ga začeli izdelovati leta 1965. V promet pa je to letalo vstopilo leto pozneje. Šlo naj bi za plovilo z izjemno preprosto konstrukcijo, vzdrževanjem in letenjem.

Pobudo za opremljanje letala An-14 s podvozjem je dal O.K.Antonov osebno. Testiranje letala Ан-14 Ш "An-14 Š" se je začelo decembra 1981, pozimi 1983 pa je bil opravljen prvi polet na letališču konstrukcijskega biroja baze za testne polete.

Letalo je po odhodu iz delavnice letelo na višini 15-20 m, ne da bi izklopilo turbogenerator in ne da bi razbremenilo zračno blazino. Testirala sta ga testni pilot V. Lisenko in letalski inženir V. Maréjev. Med testiranjem je letalo preletelo več kot 700 km po neasfaltiranih in betoniranih vzletno-pristajalnih stezah.

V svojem poročilu, ki si ga lahko preberete na Airwar.ru, je pilot V. Lisenko poudaril, da je "stabilnost podvozja tako pri mirovanju kot pri vožnji po tleh in pri hitrosti 100 km/h dobra. Kontrola letala med vzletanjem in vzletanjem je tudi dobra, vendar zahteva določene spretnosti."

Preberite še o edinem primerku največjega letala na svetu An-225

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.

Preberite še:

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke