'Ikarus S-49': jugoslovansko letalo, izdelano po tehnologiji ZSSR

Spoštovani bralci! 

Naši spletni strani zaradi trenutnih okoliščin grozi omejitev ali prepoved dostopa, podobni grožnji so izpostavljene tudi naše strani na družbenih omrežjih. Če torej želite biti na tekočem z našo najnovejšo vsebino, preprosto naredite naslednje:

• Naročite se na naš Telegram kanal
• Obiščite našo spletno stran in vklopite potisna obvestila, ko vas zaprosi za to: https://si.rbth.com
• Namestite storitev VPN na svoj računalnik in telefon, da boste imeli dostop do naše spletne strani tudi v primeru blokiranja

Leta 1946 je bil v Žarkovu (današnja Srbija) ustanovljen Tehniški inštitut zračnih sil, ki je postal glavni jugoslovanski center za znanstveno letalstvo in raziskave. Na risalnih deskah konstruktorjev so se pojavili načrti za različna letala: letala za usposabljanje, komunikacijska letala in letala za urjenje. Jugoslovanski inženirji so za razvoj lovca 'S-49' potrebovali le 11 mesecev, ker so izkoristili svoje izkušnje z letalom 'IK-3'.

Piloti Kraljevih jugoslovanskih letalskih sil, 1940

Marko Ljiljanić (CC BY-SA 4.0)

Kot se spominja Airwar.ru, je Sovjetska zveza Jugoslaviji nudila veliko pomoč, ne le s pripravljenimi letali, rezervnimi deli in opremo za letalske tovarne. Usposabljali so pilote, konstruktorje, inženirje in tehnike.

Osnova za 'S-49' je bilo sovjetsko bojno letalo Jakovlev 'Jak-9'. To je bilo nizkokrilno letalo mešane konstrukcije, prosto leteče, z dvižnim podvozjem in repnim kolesom.

Eskadrilja lovcev 'Jak-9D' posebne letalske skupine na letališču blizu mesta Foggia (Italija),1944

Vladimir Ivanov / Javna domena

Prototip je prvič poletel leta 1948, poganjal pa ga je sovjetski motor VK-105PF-2 s 1244 KM. Vlada je naročila 45 letal tega tipa, ki so bila dobavljena pred letom 1951 in so začela delovati v 204. in 117. polkih bojnega letalstva v Zemunu. Obe enoti sta zamenjali letališči, preden so bili lovci leta 1957 umaknjeni iz uporabe.

Motor Klimov 105PF-2

Mike1979 Rusija (CC BY-SA 3.0)

'Ikarus S-49A' je tako služil kot "hrbtenica" jugoslovanskih letalskih sil.

airwar.ru

Vendar Stalinovo povojno prijateljstvo s Titom ni trajalo dolgo. Leta 1951 je "najboljši prijatelj" sovjetskih pilotov svojega jugoslovanskega kolega označil za agenta svetovnega imperializma, odnosi med državama pa so se spremenili v pravo "hladno vojno". Prekinitev odnosov s Sovjetsko zvezo je prizadela tudi jugoslovansko letalsko industrijo. Dobava rezervnih delov in letal se je ustavila, vsi strokovnjaki, ki so se usposabljali v sovjetskih inštitutih, akademijah in letalskih šolah, pa so bili hitro izgnani iz ZSSR.

Ne smemo pozabiti, da so bile leta 1945, ob koncu svetovnega spopada, v partizanski vojski NOVJ tudi letalske enote, ki sta jih usposobili in opremili Velika Britanija (s 'Supermarine Spitfire' in 'Hawker Hurricanes', Balkan Air Force) in Sovjetska zveza (z letali 'Jak-3', 'Jak-7', 'Jak-9' in Iliušin 'Il-2').

GNU FDL

Spremembe

Tito se je po situaciji s Stalinom, povezani z domačo aeronavtiko, odločil, da si bo Jugoslavija prizadevala, da ne bi bila odvisna od nobene tuje vlade in da bi čim več proizvajala v lastnih tovarnah. Neodvisnost od drugih držav je nedvomno dobra stvar, vendar si Jugoslavija še ni opomogla od posledic vojne in svojih letalskih sil ni mogla opremiti s sodobnimi letali.

Zato je hkrati z razvojem lovca 'S-49A' novembra 1951 sklenila sporazum o vojaškem sodelovanju z ZDA in Veliko Britanijo. Kmalu so jugoslovanske letalske sile prejele 140 'Mosquitov' in 150 'Thunderboltov', pozneje pa tudi druga zahodna letala. Po Stalinovi smrti so tudi sovjetski voditelji začeli iskati načine za ponovno vzpostavitev odnosov z Jugoslavijo. Hruščov je bil prvi, ki se je srečal s Titom, in leta 1957 se je sodelovanje ponovno vzpostavilo.

Barvna shema jugoslovanskega letala "Mosquito"

airwar.ru

Jugoslavija še naprej krepila in razvijala svojo letalsko industrijo ter se pripravljala na proizvodnjo celotne palete letal. Zgrajeni so bili tudi novi obrati za proizvodnjo različne letalske opreme. Leta 1949 se je v Prvi Petoletki začela proizvodnja podvozja in hidravlične opreme. Tovarna v Rakovici je bila precej razširjena in je še naprej proizvajala letalske motorje. Inženirji v Banja Luki pa so proizvajali radijsko in električno opremo. Leta 1951 je v Mostarju v Bosni in Hercegovini začela delovati tovarna letal Soko, ki je postala ena vodilnih montažnih tovarn v državi, in to ne le v letalski industriji.

'J-21 Jastreb' Soko, Mostar

Dennis Jarvis (CC BY-SA 2.0)

V veliki proizvodnji z več tovarnami so začeli izdelovati montažne hiše, hladilnike, avtomobilske menjalnike, traktorje in drugo.

S prihodom reaktivnih letal so bila ta letala umaknjena iz uporabe. Samo en prototip ('S-49 C' št. 2400/400) je zdaj na ogled v Beograjskem letalskem muzeju.

Fotografski arhiv Muzeja letalstva v Belgiji

Tukaj pa lahko preberete o opuščeni ruski križarki jugoslovanske proizvodnje, ki tava po mednarodnih vodah.

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.