Spoštovani bralci!
Naši spletni strani zaradi trenutnih okoliščin grozi omejitev ali prepoved dostopa, podobni grožnji so izpostavljene tudi naše strani na družbenih omrežjih. Če torej želite biti na tekočem z našo najnovejšo vsebino, preprosto naredite naslednje:
Vsako letalo ima srce, ki je njegov motor. Precej težko je bilo kopirati zmogljiv in izpopolnjen nemški Waltherjev raketni motor na tekoče gorivo, saj je deloval s posebnimi sestavnimi deli goriva, za proizvodnjo katerih v Sovjetski zvezi ni bilo industrijske baze. Kljub temu so se ruski inženirji uspešno soočili z izzivom.
Motor HWK 109-509 na nemškem reaktivnem lovcu Me-163
Javna domena'Florov 4302' je začel dejansko delovati, ko je bila z resolucijo GOKO št. 5201, izdano 18. februarja 1944, inštitutu za reaktivno tehnologijo (znanstveno raziskovalnemu inštitutu-1, rusko NII-1), prenesenemu v Ljudski komisariat za letalsko industrijo, (rusko NKAP), dodeljena naloga razvoja reaktivnih motorjev. Odločili so se, da bodo izdelali poskusno letalo na podlagi projekta, ki sta ga razvila Bolhovitinov in Ilja Florentjevič Florov (slednji je že nekaj časa razvijal reaktivne motorje). To nalogo je odobril glavni direktorat NKAP, ki je bil odgovoren za reaktivno tehnologijo.
Ilja Florentjevič Florov
Javna domenaKot poroča airwar.ru, v skladu s projektom naj bi imel 'Florov 4302' letalno maso 2320 kg. Največja hitrost na morski gladini naj bi znašala 1010 km/h, 1015 km/h na 5000 metrih in 1050 km/h na 15000 metrih. Čas dviga na 15000 metrov je bil ocenjen na 2 minuti in 22 sekund, praktična zgornja meja pa na 18850 metrov. Pričakovani čas leta je bil 46 minut.
Letalo je bilo zasnovano za preizkušanje same pogonske naprave in aerodinamičnih lastnosti pri letenju pri visokih hitrostih. Drugi glavni cilj je bil preučiti zakone o porazdelitvi tlaka vzdolž krila in izračunati preobremenitve med letom, zlasti na območjih, kjer nastaja turbulenca.
Načrtovana je bila izdelava šestih letal, od katerih bi prva dva služila za usposabljanje letalskega osebja, preostala pa za izvajanje poskusov.
Delovni načrti so bili pripravljeni do 1. januarja 1946, po dobavi v tovarno pa se je začela proizvodnja. Prva dva letala sta bila pripravljena za dobavo marca.
Do jeseni 1946 je bilo eno letalo v konfiguraciji gliserja (brez motorja) pripravljeno za testiranje in poslano v Inštitut za raziskovanje zrakoplovov. Drugo letalo, z motorjem Isajeva, je bilo skoraj dokončano. Pod pritiskom vojske je bilo Ministrstvo za letalsko industrijo prisiljeno nadaljevati izdelavo tega letala za dobavo v Inštitut za raziskovanje zrakoplovov. Zaradi takšnega pritiska dela na letalo 'Florov 4302' ni bilo mogoče dokončati v celotnem načrtovanem obsegu. Domnevno so bili izdelani trije modeli.
Poleti so se začeli leta 1947. Opravljenih je bilo 20 poletov, od tega 19 v različici brez motorja. Polet z reaktivnim motorjem Isajeva je avgusta poskusil izvesti testni pilot A. K. Pahomov. Let se je začel gladko, vendar je proti koncu leta odpovedal motor in kabino so napolnili hlapi dušikove kisline.
Pahomov je z veliko težavo pristal z letalom. Po tem poletu so program razvoja letal z reaktivnimi motorji preklicali. V tem času je bil dosežen velik napredek pri razvoju turboreaktivnih motorjev z velikim potiskom.
Ilja Florov se je kasneje posvetil znanstvenemu delu: magisterju in pozneje doktoratu, nato pa vodil znanstveni oddelek. Nikoli več pa ni konstruiral letal.
Kaj veste o težkem ruskem brezpilotniku Altius?
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.
