Spoštovani bralci!
Naša spletna stran je na žalost blokirana na območju Slovenije, podobni grožnji so izpostavljene tudi naše strani na družbenih omrežjih. Če torej želite biti na tekočem z našo najnovejšo vsebino, preprosto naredite naslednje:
Helikopter EG je imel konstrukcijo iz varjenih jeklenih cevi z oblogo iz duraluminija od sprednjega dela trupa do zadnjega dela motornega odseka. Zadnji del trupa je bil obrobljen s tkanino in je vseboval dvodelni repni del in tudi aerodinamični rep. Pilot in potnik sta sedela drug poleg drugega pod stekleno streho, na obeh straneh pa so bila vrata, podobna avtomobilskim.
Kot je mogoče prebrati na spletni strani Airwar.ru, je bil motor M-11FR nameščen za menjalnikom, ki ga je poganjala kratka gred. Reduktor je držal pilon z dvema koaksialnima rotorjema, ki sta se vrtela v nasprotni smeri. Na tleh je helikopter stal na fiksnem pristajalnem podvozju s tremi kolesi, nameščenim na konstrukcijo iz jeklenih cevi.
Med testiranjem leta so opazili tresljaje pri nizkem letu pri hitrosti nad 20-30 km/h. Da bi zmanjšali vibracije, so odstranili repni del z repnimi površinami.
V začetku leta 1948 so namesto M-11FR vgradili motor M-12 z 19 KM (140 kW), ki pa se je izkazal za problematičnega in ob koncu testiranja 8. julija je bil ponovno nameščen M-11FR.
S testiranjem so bile pridobljene naslednje karakteristike leta: največja hitrost - 150 km/h, največja hitrost vzpenjanja z nazivno močjo - 3,1 m/s, dinamična višina leta z nazivno močjo - 2.700 m, največja navpična hitrost vzpenjanja 1,1 m/s, statična višina leta - 250 m in obseg - 235 km.
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.
